1940 Markovec – S harmoniko v čolnu

Tri deklice in harmonika v čolnu – kako pravljično! Le kam so se namenile? Kakšna romantična pustolovščina jih čaka? In kar same veslajo? Se nihče ne boji, da bi padle v vodo? Pa znajo plavati? Jih ni nič strah? Ena, tista s harmoniko in očali je videti malo starejša, a ne prav veliko.

Čigava je tista hiša z žago v ozadju? V zgornjem toku Obrha je več žag in mlinov in od daleč so si vse podobne. Je Zakrajškova na izviru Obrha, Adolfova v Vrhniki, Špetnakova v Markovcu?

Še najbolj verjetno se zdi, da je prizorišče dogodka nekje v bližini Renkočega malna in žage v Markovcu, saj je ena od deklic, tista na desni Renkoča Štefka in tudi ostali dve, Slavka Bavec in Vera Mihelčič, sta Markovljanki. Sosede so in vrstnice. In tudi čoln so imeli pri Renkočih. Še okoli leta 1955 je Renkoč atek, mlinar, posadil v svoj čoln – prav tega na sliki – dve mali Podcerkljanki, ki sta z muko čez Ulako v koreti pririnili v Markovec vrečo koruze in ju malo popeljal po srhljivo globoki vodi pod košatimi krošnjami, medtem ko se je mlelo … Nepozabno!

Bolj kot Adolfova žaga bi bila dekličem pri roki Špetnakova – samo spustile bi se od Renkočih s tokom navzdol komaj kakih sto metrov … da, lahko bi bila Špetnakova žaga in fotograf bi pravzaprav stal kar blizu Bizarjeve hiše, kjer je imel sorodnike in par korakov od rojstne hiše, ki je zdaj Točkova … Da, posnetek bi lahko nastal na pol poti med Renkočimi in Špetnakom … Nemara je deklice kar on posadil v čoln.

In res je bilo tako, mi pritrdi ena od deklic s slike, Štefka Zapuškova. Takrat je Bavec stanoval namreč pri Renkočih in pravzaprav je bilo za tako lepo fotografijo vse pri roki: deklice, harmonika, čoln, voda in čudovit sončen dan. Slika v čolnu je nastala blizu plitvine, kjer kmetje napajajo svoje živali. Ni bilo težko posaditi otrok v čoln in ga malce odriniti od brega. In ni tako nevarno, kot se zdi, voda je tam nizka. Na drugi strani brega je še nepokošena loka, sonce je toplo, sence so kratke in vodno rastlinje najbrž v sparini  omamno diši … Deklice so oblečene poletno, vse tri imajo kratke rokave. Tista s harmoniko ima temno scela obleko s svetlim vzorcem, srednja ima povrh oblekice še fiertažek, ki se zapenja na hrbtu ter greje in ščiti obleko. Deklica ga je nevede zgrabila v peščico in tudi njen pogled ni ravno sproščen – malo nelagodno ji je najbrž. Tudi deklica na desni je v svetli oblekici, če ima tudi fiertažek pa ni videti razločno.

Čoln je na desni zgoraj nekoliko oškrbljen, drugače pa trden, le preveč prostoren ni. Ima dve vesli – vsaka od obeh mlajših deklic drži enega, kot da bosta pravkar odrinili. Prava rečna mornarica na Obrhu! … Kaj nam manjka – sonce sije, s čolnom plujemo lepim dogodivščinam naproti, muziko imamo, mlade in zdrave smo. Življenje je lepo!

 Možak na krlišču Špetnakove žage, ki se ukvarja s hlodi, bo pravkar stopil k vodi pogledat, od kod na delavnik prihajajo presenetljivi zvoki harmonike. V prizidku velike hiše, ki se deloma skriva za stavbo žage in leseno lopo, je bila nekoč kovačija.