Skip to content

1955 Crikvenica – Postojnski gimnazijci na izletu

8. 11. 2015

151028173 V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila na Rakeku le štirirazredna osnovna šola, nižja in višja gimnazija (vsaka po štiri leta) pa v Postojni. Šele z reformo leta 1958 so osnovne šole postale osemletne, v Postojni pa je ostala štiriletna gimnazija, kot je še danes. Po končani nižji gimnaziji so se dijaki, če so uspešno opravili sprejemni izpit, lahko vpisali na višjo gimnazijo ali pa so si izbrali katero od srednjih tehniških šol v Ljubljani, srednjo kmetijsko šolo v Mariboru in podobno. Srednja gozdarska šola v Postojni je nastala leta 1959.

Fotografija prikazuje dijakinje in dijake 4. a razreda, večinoma z Rakeka, ki so šli 19. junija 1955 ob koncu šolanja na enodnevni izlet v Crikvenico. Z vlakom so se peljali na Reko, potem pa z ladjo v Crikvenico in enako ob vrnitvi. Fotografiral je neznani tamošnji poklicni fotograf, ki je na obali ponujal takrat še redkim turistom svojo storitev. Nadvse skromna oblačila in nasmejani obrazi na sliki so odraz tistega časa in seveda starosti izletnikov.

Posebno ljubeznivo omembo zasluži pokojna Natalija Bratina, profesorica kemije, ki je generacijam dijakov znala predstaviti svoj predmet tako privlačno, slikovito in enostavno, da so nekateri prav zaradi nje kasneje izbrali študij kemije ali medicine na univerzi. Ti so kasneje pripovedovali, da drugače kot mnogi kolegi z drugih gimnazij, s kemijo že na začetku niso imeli težav, saj so jim bile osnove jasne že v gimnaziji. S predanostjo svojemu poklicu, ki ga je očitno imela rada, in z izrazito kultiviranostjo, pa je gotovo prispevala tudi k omiki podeželske mladeži.

Ko je vlak tistega dne okrog 22. ure pripeljal na Rakek, so se dotedanji sošolci (Marjan Poženel, Anka Žorž ter profesorica Bratina so izstopili že v Postojni) za vedno razšli.

Naslednjega dne je vsak začel svojo pot v neznano prihodnost, po kateri bo bolj ali manj srečno hodil. V katere poklice so se podali in kje so sedaj, po šestdesetih letih?

  • Franc Ivančič je postal agronom na Štajerskem in znan atlet. Leta 1968 je imel slovenski rekord v maratonu s časom 2 uri in 33 minut. Živi na Ptuju.
  • Marjan Poženel živi na domači kmetiji v Rakitniku.
  • Tone Urbas, dolgoletni urednik revije Ribič, živi v Ljubljani.
  • Slavko Mesesnel je bil bančni uslužbenec v Ljubljani, umrl leta 1991.
  • Franc Mazi je bil vrhovni državni tožilec, živi v Ljubljani.
  • Mija Mihevc je bila uslužbenka Slovenijalesa v Ljubljani, živi na Rakeku.
  • Ana Marija Šegula je bila fizioterapevtka, živi v Mariboru.
  • Milica Frelih je bila uslužbenka na sodišču, živi na Rakeku.
  • Anica Žorž je bila zdravnica na Vipavskem, kjer živi.
  • Katarina Demšar je bila računovodja v hranilnici, živi v Ajdovščini.
151028173-001 Zadaj stojijo: Franc Ivančič z Unca, Marjan Poženel iz Rakitnika pri Postojni.

Spredaj stojijo: Mija Mihevc z Rakeka, Ana Marija Šegula z Rakeka, Natalija Bratina, profesorica.

151028173-002Zadaj stojijo: Tone Urbas z Rakeka, Slavko Mesesnel z Rakeka, Franc Mazi z Rakeka.

Spredaj stojijo: Milica Frelih z Rakeka, Anka Žorž iz Postojne, Katarina Demšar z Rakeka.

151028174 … in še bistveni podatki na zadnji strani fotografije.

Zapisal Franc Mazi.

 
Kraj: Crikvenica
Datum: 19. junij 1955
Avtor: Poklicni fotograf iz Opatije
Zbirka: Franc Mazi
Skenirano: 28. 10. 2015
Oblika: fotografija

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: