Skip to content

1902 Podlož – Marija Kraševec z najmlajšim sinom

24. 03. 2016

150716881Na sliki, ki jo je okoli leta 1902 posnel neznan fotograf, je moja prababica, Marija Kraševec, rojena Telič iz Žerovnice, ki se je poročila na Tomaževo polkmetijo v Podlož. Živeli so v hiši, ki še vedno na kamnitem portalu nosi letnico 1842 in začetnici T. K., saj je bil tedaj gospodar Tomaž Kraševec, po katerem se domačija tudi imenuje. V starem skednju pri Tomaževih pa je na stebru napisana letnica 1815.

Marija Kraševec je rodila sedem otrok: najprej Marijo, ki so klicali Mica, sledila je Marjeta, nato Franca, Johana, Reza in nazadnje, ko je bila hči Mica roj. 1884, že v Ameriki, 26. aprila 1900 še Jakoba, s katerim je na sliki. En fantek ji je še majhen umrl. Njene hčere so se sčasoma odselile in poročile. Mica je šla komaj šestnajstletna v Ameriko k materinim sorodnikom iz Žerovnice, ki so živeli v ZDA, kjer se je poročila in rodila šest otrok. Mlajši sin Jože je bil v službi pri letalstvu in je bil med vojno pogrešan, najbrž na Aljaski. Po njem je mati, ki ni bila zaposlena, dobivala podporo, s katero je pomagala tudi sorodnikom v opustošeni Evropi, saj je med drugim vsem nečakinjam, ki so rojevale po vojni, kljub dragi poštnini pošiljala pakete opreme in oblačil za dojenčke in otroke in odrasle.

Neporočena Johana, rojena leta 1893, se je najprej zaposlila kot kuharica pri italijanski družini Padovanni, ki je živela na Reki. Lastniki so se pozneje odselili in svojo vilo prodali novim hrvaškim gospodarjem, trgovskemu potniku in zdravnici, teta Johana pa je ostala pri njih vse do upokojitve. V Podlož, kjer je imela zapisan “kot”, se je vrnila stara 70 let prav tiste dni novembra 1963, ko so v Dalasu ubili ameriškega predsednika Kennedyja. Pomagala je gospodinjiti in še naprej z veseljem kuhala in pekla, dokler je mogla. Gozd, ki so ji ga bili zapisali starši, je bil zasežen.

Marjeta se je poročila na Dolenje Poljane, Rezka na Knežjo Njivo, Francka v Podcerkev, Jakob pa je postal mladi gospodar v Podložu. Mati Marija na sliki je umrla stara 54 let leta 1914. Jakob se je po letu 1926, ko je umrl njegov oče, poročil z Marijo Zakrajšek iz Velikih Blok. Imela sta sedem otrok: Franceta, Jožeta, Toneta, Anico, Staneta, Janeza in Marijo.

Med vojno, 17. oktobra 1942, so Italijani družino iz Podloža izselili v Stari trg. Februarja 1943 je bil Jakob kot pripadnik bele garde poslan v patruljo na Knežjo Njivo in bil tam ubit. Marija je ostala sama s sedmimi otroki. Najstarejši France, rojen leta 1927, je imel šestnajst let, najmlajša Marica leto in pol. Bili so hudi časi, ki se zanje tudi po vojni niso unesli, saj je družini nova oblast odvzela velik del premoženja: boljše njive in gozd, pa tudi skoraj doraslega vola, ki je bil dodeljen novemu gospodarju na požgano Babno Polico in kravo, ki jo je dobila družina v Ložu … Starejša sinova sta se začela ukvarjati z mizarstvom, obdelovali so preostalo zemljo in se preživljali s tem, kar so pridelali. Redili so po dva prašiča in kravo za mleko in vožnjo. Tomaževim so v najhujšem pomagali materini sorodniki z Blok s kakim hlebcem kruha ali kanglico mleka. Hrana je bila takrat na karte, ki pa jih kmetje niso imeli.

Anica, ki je bila takrat stara 13 let, se spominja, kako je neko leto kmalu po vojni še pred žetvijo po dolžnosti prišel k njim nek vaščan in hotel videti, kaj imajo v kašči. V enem od zabojev so še imeli nekaj žita, najbrž ječmena, in tudi tistega so morali potem po uradnem nalogu oddati. Le počasi so se stvari umirile in izboljšale.

150716881-001Mati ima na glavi prečo po sredini, zadaj verjetno kito. Vidi se uhan, ki je mogoče murček ali pa tudi ne … Dete je oblečeno v krilce s čipko in nazobčanimi rokavčki in obuto v visoko zavezane čeveljce. Materina obleka je po modi s preloma stoletja dolga, visoko zaprta, z napihnjenimi rokavi. Na sredincu se sveti poročni prstan, ki je mogoče možev in zato prevelik, pa ga je nataknila na sredinec. Če je ženska poročni prstan nosila vsak dan in večinoma so ga, se je ta z leti zaradi dela stanjšal in včasih prelomil. Moški na kmetih poročnih prstanov praviloma niso nosili, saj bi se uničili še prej kot ženski ali pa celo botrovali kakšni poškodbi.

Mati Marija se je stisnila na eno stran velikega belega stola z lepo izdelanim naslonom za hrbet iz struženih – drakslanih – stebričkov, ki se nadaljuje v naslone za roke. Za njo je razpeto poslikano platno s palmami in stebrički v ozadju, na tleh pa je le senca njenega krila in težko je reči, kje je bila fotografija posneta.

150716881zNajprej sem domnevala, da je slika, ki sem jo našla v mamini zapuščini, prišla iz Amerike, potem mi je teta Micka povedala, da so to stara mati iz Podloža z Jakobom v naročju.

Podatke, napisane z modrim svinčnikom, je povedala devetdesetletna vnukinja žene na sliki, Marija Miklič.

Slovarček:

  • drakslan: stružen
  • narečno: knjižno

Viri:

  • Marija Miklič, 1922, Cerknica, 2015
  • Ana Tomc, 1933 Podlož, marec 2016
  • Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem, Ljubljana, 1996
  • Janez Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem II, Ljubljana, 2002

Kraj: ni znan
Datum: okoli 1902
Avtor: ni znan (isti atelje)
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 16. 7. 2015
Oblika: fotografija

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    30. 03. 2016 17:26

    Ženska na fotografiji zagotovo ni Marija Kraševec, rojena Telič. Obstaja namreč fotografija družine Kraševec iz leta 1902 in o kakšni podobnosti ni mogoče govoriti.
    Več fotografij s takim ozadjem (na nekaterih je prav tak stol) je objavljenih v knjigah Janeza Kebeta, ki kot avtorja navaja fotografa Josipa Šego iz Grahovega. Kebe v knjigi omenja, da je Josip Šega fotograf postal okoli leta 1907, zato tudi fotografija skoraj gotovo ni nastala leta 1902, ampak pozneje.

  2. 1. 04. 2016 08:05

    Najlepša hvala za dragoceni komentar! Mogoče bomo s skupnimi močmi vendarle ugotovili kaj več o objavljeni fotografiji.
    Podatki, ki sem jih jaz dobila o sliki, glede na vaše ugotovitve torej ne držijo, če je res da je fotografija nastala v Šegovem ateljeju po letu 1907. Tudi otrok potem ni Jakob Kraševec ampak nekdo drug. Glede na to,da je fotografijo imela moja mama, ki pa jo je dobila šele nekaj let pred smrtjo od svoje starejše sestre, je morda vseeno povezana s Kraševčevo rodbino, seveda pa to ni pa nujno. Kot je na naši spletni strani navada, sem prispevek z najboljšim namenom gradila na podatkih, ki so mi bili dosegljivi. Upam, da se bo s pomočjo bralcev pojasnilo še kaj več in to se je z vašo pomočjo tudi začelo. Hvala.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: