Skip to content

1976 Velike Bloke – Stebrova botra

11. 03. 2016

160310622Na razglednici je prizor, kot ga vidimo izpod Lisca proti Velikim Blokam. Stebrov malen se skriva še malo bolj levo, od prizora, ki je na razglednici.

160310623V Velikih Blokah so zgradili kasarne že pred vojno. Že takrat so jih uporabljali za nastanitev rezervistov. Na zadnji strani razglednice je sporočilo, ki ga je 6. 11.1939 svojemu bratu poslal rezervist Jere v Javor št. 8, Dobrunje pri Ljubljani.

V Velikih Blokah sta bila včasih dva malna. Malenski in Stebrov. Obeh se spomnim, vendar ne vem, do kdaj sta mlela.

Pri Stebrovih je nazadnje ostala samo še starejša ženica, ki jih je imela že krepko čez osemdeset. Bila je kar čila in zdrava in je sama skrbela zase.

Bilo pa je leta 1976, ko je bila zima huda in je v začetku leta zapadlo res veliko snega. Sneg v začetku marca na Blokah ni nič posebnega, tisto leta ga je bilo pa še posebno veliko. Bloška mladina se je sankala na Tabru, se kepala okoli štirne in kapelice, skratka bila nas je polna vsa vas. Tako nas je po dveh dneh meteža, ko je bilo snega krepko čez meter, prešinila misel, da Stebrova mati ne sploh morejo iz hiše, kaj šele, da bi si šli kaj v trgovino iskat. Tako smo se zmenila tri dekleta: Vanda Miklavčič, Silva Bahunek in jaz, da bi šle pogledat k njej, če kaj rabi.

Namenile smo se, da bi gazile mimo Lenčkovih po poti mimo njiv na Trznah in čez dva mostička preko Bloščice k njej. Ko smo štartale pri Lenčkovih, smo se udrle v sneg do podpazduhe, tako da smo si premislile in odšle v Gostilno k Šemetu, da bi tam nahecale kakšnega odraslega, da bi nam šel pomagat.

Hitro se nam je javil Srečo Ilenič z Rakeka, ki je takrat stanoval v Blokah. Tako je začel gaziti on, v sneg pa se je pogrezal “samo” do pasu. Ni zdržal več kot nekaj metrov. Potem je šla naprej druga, pa tretja, pa spet Srečo in tako smo po nekaj urah matranja prišli do Stebrovih.

Mati so bili na peči, čisto nasmejani in vedri. Takoj so zlezli s peči in nam skuhali čaj, oziroma je že bil skuhan in pomaknjen na stran starega štedilnika. Bila nas je vesela, vendar je skromno rekla: “Al imam vsega, saj toku malu rabm.” Vseeno nam je naročila par stvari iz trgovine, da smo jih prinesli drugi dan.

Ker smo bili popolnoma premočeni, smo se pred odhodom na peči za silo posušili in segreli. Seveda takrat ni bilo raznih flisov, termovelurjev in goretexa. Takrat smo bili oblečeni v doma naštrikane debele jope, pa štrikane nogavice in rokavice, in obuti v gumaste škornje, ki pa niso dosti pomagali, saj je bil v njih takoj sneg, ki pa se je lepo in hitro stopil.

No, nazaj je bila pot veliko lažja, naslednji dan pa še lažja, saj je bila pot že zgažena.

Nikoli ne bom pozabila tega dne, zdi se mi, da smo naredili dobro delo.

Slovarček:

  • matrati se: močno se truditi
  • gumasti škornji: gumijasti škornji

Prispevek je napisala: Breda Turšič.

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1976 (dogodek), razglednica je bila poslana 6. 11. 1939
Avtor: neznan
Založil: Franc Korošec, trgovec in gostilničar, Velike Bloke
Zbirka: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica
Skenirano: 10. 3. 2016
Oblika: razglednica

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. Daniel permalink
    11. 03. 2016 13:00

    Če že ni znan avtor razglednice, pa lahko pogledamo kaj o tiskarni. Na zadnji strani je spodaj okrogel znak v katerem piše HELIOSAX MARIBOR ter HSM. V Slovenskem biografskem leksikonu nam iskanje tega tiskarja da naslednjo pojasnilo :

    “Sax Hinko, tiskarnar in knjigarnar, r. 4. jun. 1872 v Medvodah blagajniku tvrdke Leykam-Josefsthal, obiskoval osn. šolo v Preski in Lj., tu (1885) tudi 1. razred gimn. Za stavca in tiskarskega strojnika se je izučil v Nar. tiskarni, pozneje prepotoval Nemčijo, bil dalje časa zaposlen na Dunaju in v Brnu, konec devetdesetih let v Hribarjevi tiskarni v Celju. L. 1900 je pomagal ustanoviti tiskarno v Kamniku Antonu Slatnarju, s katerim pa se je 1910 razšel; ustanovil je nato lastno tiskarno v Idriji in ji priključil še knjigarno. Ko je pod Italijo slov. tiskarna v Idriji postala nemogoča, jo je 1925 preselil v Mrb, kjer je obenem kupil papirnico, ki je do takrat bila v nem. rokah (R. Gaisser) in je imela tudi koncesijo za prodajo časopisja. Po prihodu Nemcev je bil izseljen v Srbijo, tiskarno pa so združili s Podravsko tiskarno v skupen obrat pod imenom Druckerei Sax. Z nacionalizacijo v začetku decembra 1946 je tiskarna prenehala. Nekoliko pozneje je bila ukinjena tudi papirnica, z odjavo koncesije za prodajo časopisja jeseni 1956 je podjetje bilo v celoti likvidirano.”
    Morda je malo preveč teksta, je pa tiskarna tiskala tudi dela naše moderne.

    .

  2. Anonimnež permalink
    11. 03. 2016 13:20

    Pohvalno! 🙂

  3. martahren2112 permalink
    13. 03. 2016 15:11

    Draga Breda, lep prispevek, ki nas v mislih vrača v mlade dni, ko smo si na vasi radi pomagali med seboj. Zelo iznajdljiva in dobrosrčna dekleta!

  4. alojzmazij permalink
    23. 03. 2016 19:37

    Razglednico je založil Franc Korošec-Lenčkov iz Hudega vrha, ki je kot nečak gostilničarja in trgovca Ivana Korošca- Lenčka pomagal pri delu v gostilni in trgovini v Velikih Blokah. Zato je na razglednici tudi uporabil okrajšave za svojo funkcijo.Po nenadni smrti gospodarja Ivana l. 1937 je trgovino in gostilno prevzel sosed Karel Mazij in domača hči Meri,ki sta se l.1937 tudi poročila.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: