1955 Velike Bloke – Stbrou maln
Dolgoletni bloški župnik Andrej Makovec nam je zapustil mnogo pisnih virov o notranjskih vaseh in ljudeh ter njihovem delu. Napisal je tudi:”Naši predniki so bili pridni in podjetni. Kar so kje videli dobrega in koristnega, so si še sami napravili. Ob vodnih izvirih, večjih in manjših potokih so postavili številne mline in žage, ki tako predstavljajo začetek obrtne in industrijske dejavnosti pri nas.” Ob Blošici (kot je g. Makovec zapisal ime potoku – danes pišemo Bloščica) je kot zadnji od treh mlinov pred ponikalnico v Velikih Blokah stal Stebrov mlin z žago.
Stebrovi so si morali, tako kot Malenski, izkopati nekaj sto metrov dolgo umetno strugo, da so potok preusmerili na svoj jez. Na začetku umetne struge je bila v kamnitem nasipu dvižna zapornica s katero so regulirali dotok vode k mlinu. V mlinu sta bila beli in črni kamen ter stope. Vse skupaj je bilo nameščeno v hiši v prostoru, ki se mu je reklo malenca. Ob hiši je na kamnitih stebrih stalo leseno poslopje žage s svojim vodnim kanalom in pogonskim kolesom.
Stebrovi so bili znani po skrbnem mletju, posebej je slovela ajdova moka iz njihovega mlina. K mlinu je iz vasi vodila steza čez njive na Trznah in dve leseni brvi pred mlinom ter pešpot in kolovoz čez Griče. Pozimi so Stebrovi v vas prihajali po smečeh ali ozki gazi.
Zadnja mlinarja sta bila pri Stebrovih brata Jernej in Matevž Korošec. Jernej (1883 – 1961) je imel z ženo Frančiško (1897 – 1996), ki je prišla iz Stražišča, pet hčera. Matevž (1889-1968) pa je bil od rojstva invalid – težko je hodil in je bil pri hiši za strica. Matevž je bil bolj za delo v mlinu, Jernej pa na žagi. Hčerke Francka, Pepca in Mima so se poročile in odšle v svet z oficirji Putnikom, Maričićem in Trifunovićem, Iva je odšla v Koper, Zofka pa je kot partizanka padla leta 1944 na Glini. Tako je ta slika eden zadnjih pogledov na še delujoči Stebrov mlin in žago.
Pred jezom vidimo v strugi lesene grablje, ki so zaustavljale plavje, da ni poškodovalo mlinskih koles, in orodje za odstranjevanje vejevja in trave. Stebrovi so redno čistili strugo in utrjevali brežine od mostu navzdol, da se voda ni po nepotrebnem izgubljala. Stalno so vzdrževali tudi zapornico. Za nas otroke je bil mlin s svojim jezom, poleg skalnatih Grič, idealno igrišče. Lovili smo klene in rake, se podili po Gričah in nobenih počitniških delavnic ali morja nismo pogrešali.

Slovarček:
- malenca: prostor v mlinu z mlinskimi kamni, stopami in ostalimi pripravami za mletje
Viri:
- Andrej Makovec: Zapiski, Notranjski listi III. 1986
- Danica Modic, Velike Bloke
Kraj: Velike Bloke
Datum: 1955
Avtor: Ksenija Rozman
Zbirka: Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Ljubljana, Fototeka
Skenirano: ZVKD
Oblika: skenirana datoteka
Dragoceni spomini! Presenetilo pa me je ledinsko ime Trzne. Od kod neki izvira in kaj pomeni, da je tako pogosto – podobno kot Mandrge, Ulce, Ulaka, Devci…Zelniki, Velike, Dolge in Male njive – to že še razumem,,, Sama živim na Trznah v Markovcu, imajo jih v Vrhniki in na Jezeru, v Podcerkvi njive Trznce in zdaj vidim, da tudi na Blokah in gotovo še kje…
Vedno mi je bila zanimiva steza iz vasi mimo malna, ker je vodila čez dve leseni brvi. Tam čez smo hodili na njive Pod Lisec in v Ograde. Letev, za katero se je bilo treba držati, je bila za majhne otroke kar visoko. Malo naprej pa je bil ob stezi še Stebrov studenec, kjer smo si potešili žejo. To je bila nagrada za pogum, da smo sami srečno prišli čez dve brvi. 😄