1962 Markovec, Trzne – Zdevanje detelje
Ravšelj Janez in družina “zdevajo” deteljo na ostrnice, Markovec 27 – tako je označena slika iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki jo je Fanči Šarf posnela poleti leta 1962. Beseda “zdevati” se ji je najbrž zdela nenavadna, ker jo je zapisala z narekovajem, in res jo SSKJ označuje kot nedovoljeno oziroma narečno – nam pa je tako lepa in samoumevna!
V ozadju slike je mogočna in magična Racna gora s svojim grebenom in zaraščajočimi se košeninami, starega dela Markovca in Vrhnike pod njo pa ni mogoče niti slutiti, le na desni se med krošnjami hrušk vidi bližnji Jurkov skedenj. Racna gora je fantastična: pri nogah ji izvira reka Obrh, ob kateri strašijo Krvavo stegno, Mrdalo, Drugumuru in Ventigotris pa še kdo. Iz njenih številnih lukenj so v sivi davnini – kadar je po dolini naraščala voda – izletale jate (črnih) rac, kajti gora je votla in kdo ve, kaj je vse v njej … tako so mi povedali. So bile to tiste race, ki po starih verovanjih pospremijo dušo umrlega v onostranstvo?… Po škuotlah na Racni gori je ltuarn izlegal svoja jajca in kadar je bil jezen, ker so otroci nagajali, je letal okoli in z repom delal tako sapo, da so se hiše na Knežji Njivi podirale … Ob spomladanskem enakonočju sonce vzide natanko izza vrha Racne gore, ki je najvišji vrh na vzhodu čarobne Loške doline … In vrh Racne gore je čudno lepo poravnan, pa velik kup zloženega kamenja je tam, da se sanjaču moje sorte kar zvrti od ugibanja: so se tukaj davni predniki zbirali in častili svojo boginjo Retijo ali koga drugega, so izvajali mistične obrede, da bi pridobili sile narave na svojo stran in odvrnili zlo, ali pa je prostor kdo ve kdaj in kolikokrat služil le za opazovanje in obrambo? Za protiturški obveščevalni kres? … Pa vas Retje na vzhodni strani Racne gore – se tako imenuje zaradi izdelovalcev ret ali zaradi boginje Retije?! Hej, kako skrivnostno! Polovnikov stric se je spomnil tudi začetka neke stare pesmi, ki daje še drugačen namig: “Na Racni gori grad stoji …” Le kaj je bilo v resnici?!
* * *
Detelja je bila tistega leta 1962 najbrž pokošena že s kosilnico na konjsko vprego ali celo prvo motorno. Ko smo se mi priselili v Markovec, pa so se poleti zgodaj zjutraj po travnikih še oglašale kose: “Ke-se-le-ke, ke-se-le-ke!” se je razlegalo, ko so jih brusili, ob večerih pa je bilo po vsej vasi slišati klepanje, saj je moralo biti orodje brezhibno pripravljeno za naslednji dan.

Slovarček:
- zdejvaune luojtre: samostječa lestev z oporo
- škuotle: škraplje, luknje v skalah,ki jih je izdolbla voda, pogosto globoke in nenavadnih oblik
- ltuarn: zmaj, lintvern
Kraj: Markovec, Trzne
Datum: 1. 8. 1962
Avtor: Fanči Šarf
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Teren 19, F0000019/020
Skenirano: neznano (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka
Odličen prispevek. Zelo zanimivo je tudi ledinsko ime- Trzne, v Logatcu so Trzne predel od osnovne šole, vrtca, do pokopališča, in ko so širili vrtec so pri zemeljskih delih našli ostanke lončenine, pa tudi žarnih grobišč iz latenske, predantične dobe..
Tudi v Velikih Blokah je predel njiv v bližini vasi, ki se imenuje Trzne. Tam so pogosto imele gospodinje zelnike ali peso za prašiče, ker je bilo blizu in so lažje obdelovale.
Najlepša hvala za konetarje!
Trzne imajo tudi v Vrhniki, v Podcerkvi pa njive Trznce, ki so nekoliko dlje od vasi, medtem, ko so Vrhniške Trzne podobno kot Markovške tudi čisto blizu oziroma del vasi. Lepo bi bilo vedeti odkod ta nam nerazumljiva a pogosta imena kot Trzne, Mandrge, Ulaka, Skadulca… Ko smo razpravljali o imenu Mandrge, je nekdo omenil možno povezavo s staro primorsko besedo “mandrija”, ki pomeni ograjeno kmetijo. Takrat sem prvič slišala za to besedo, nekaj mesecev pozneje pa smo v Koča vasi brali Slovenska plemiška pisma iz 17. stoletja in v enem od njih hči Izabell Maria Marenzi piše svoji materi, da ji pošilja vino, ki je “najboljše z naše mandrije”… Naj bo kakor hoče otročje slišati, a počutila sem se kot da bi dobila darilo:)
Res zanimiv prispevek. V glasilu Obrh (letnik 14, april – mali traven 2013, št. 2) je na strani 31 objavljen pomen nekaterih ledinskih imen (avtor Franc Nelec):
Ulaka (izvira iz predslovanske dobe) in pomeni naselje Vlahov. Novi prišleki Slovani so staroselce imenovali Vlahi.
Trzne (izvira iz predkrščanske dobe) in pomeni žarno grobišče, kjer so izvajali tudi pogrebne obrede in bojne plese.
Za Mandrge g. Nelcu ni uspelo najti pomena. Pravi, da pomeni mandra v grščini stajo, samostan. Sprašuje pa se, če je ta pomen upravičen za našo lokacijo.
(Vir: https://www.google.si/webhp?sourceid=chrome-instant&ion=1&espv=2&ie=UTF-8#q=Trzne+mandrge+ulaka+pomen+ledinskih+imen)
Za ohranitev avtohtonih ledinskih imen si prizadeva pri nas tudi Društvo SLOVENSKI STAROVERCI (http://www.staroverci.si/sl/drustvo/aktualno/itemlist/tag/Nikrmana.html), kar je vredno vse pohvale. G. Pavle Medvešček pravi, da spomeniško varstvo že kartira nekatere kraje ter vnaša avtohtona ledinska imena v karte.
Mandrge v Logatcu med domačini pomenijo ograjen prostor za živali, ovce itd.
Trzne ali trznce je verjetno ledinsko ime, ki je ostalo še iz časov Keltov. Imena rek, gora, dolin, ali uveljavljena ledinska imena so se ohranila, čeprav so pokrajno zasedli drugače govoreči narodi. Tipičen primer je ime reke Donave (Danube, Duna, Dunau …) ki je menda keltska beseda za tok.
Na Kosovu je veliko takih sodobnih primerov:
Npr. Albanska beseda SUHAREKË, kakor se imenjuje kraj v Albanščini ne pomeni nič. Izvira pa iz srbščine: Suva reka.
Ali pa npr. predel Prištine: Slovenijašport. Vsi vedo kje je to – tudi mladina, čeprav resnične trgovine že desetletja ni več tam. Ampak starejši ljudje vedo, da je enkrat bila tam res trgovina s takim imenom.
Lahko pa se tudi motim, ker tega ni mogoče preveriti.
Med Markovcem in Starim trgom je v avstrijski vojaški karti iz leta 1763-1787 vrisana vas Terzna ( D(orf) Tersna.
http://mapire.eu/en/map/firstsurvey/?bbox=1608258.9616914473%2C5732428.377446667%2C1616284.849661391%2C5736020.9177760715
To kar piše anonimnež po moje drži, še posebno če upoštevamo prof. Bezljaja in dr. Koruzo, ki sta bila eminentna poznavalca starih imenovanj. Med stara imena sodijo tudi Unec, Unc, Cirje, Cvibger..itd.
Kakšno presenečenje, da so Trzne oziroma Terzna s samo štirimi hišami na starem zemljevidu vrisane kot samostojna vas! Kot da so bile pozneje pridružene Markovcu. Ta imena so res zanimivo področje, ki kar kliče k iskanju, ki se najbrž nikoli ne bi nehalo…Hvala za vse informacije!
Pozabila pa sem povedati nekaj pomembnega v zvezi z Racno goro: coprnice! Kot otrok sem večkrat slišala, še posebno od sosedove mame, da so ji ta stari vedno govorili, kako se coprnice zbirajo na Racni gori in delajo vreme, nekdo drug pa je povedal, da so na Racni gori “babe žgali”. Vrhničani so videli, da so se coprnice ponoči kot luči spuščale s poljanske strani, potem pa kmalu v obliki iskric odletele nazaj v goro. Pa so bili samo Poljanci, ki so si s faglami svetili, ko so šli k jutranji maši , ko so prišli dol na Trzne ( vrhniške), so pa fagle v grmovje vrgli…Tako so mi pripovedovali še petnajst let nazaj pa še marsikaj podobnega.
Ker ste izročilo zapisali ne bo pozabljeno! Super!
Na Menišiji smo pa rekli, da seno zdejvamo v kopice, ostrnice smo pa obdejvali.
Zanimiva podrobnost glede zdejvajna in obdejvajna! V Loški dolini se uporabljata oba izraza za ostrnice, za kopice pa samo zdejvati
Ne bo šlo drugače, kot da dodam še en komentar. Pravkar sem od soseda prvič izvedela razlago izvora imena Trzne:
Martinov stari stric je svojemu zdaj osemdesetletnemu pranečaku povedal, da je prišlo to ime od trnja. Tukaj kjer je zdaj zaselek, je včasih raslo samo trnje in samo kamenje je bilo. Potem pa so ljudje trnje posekali, očistili kamenje in naredili njive, ime je pa ostalo: Trzne…
Seveda gotovo obstajajo tudi drugačne razlaga, vse enako zanimive in vznemirljive, ampak jaz sem nad to čisto navdušena 🙂
…