Skip to content

1968 Kostanjevica – Meniševci v mestu na Krki

5. 07. 2016

160309563Cerkveni pevski zbor iz Begunj pri Cerknici je slikan pred cerkvijo v Kostanjevici na Krki.

Na izlet niso šli le pevci, ker jih je bilo premalo za cel avtobus. Povabili so še druge župljane iz vseh meniševskih vasi, ki so si lahko na delovni dan vzeli prosto. Včasih je bila Mala maša še zapovedan cerkveni praznik, sedaj pa ga v Cerkvi obhajamo le slovesno.

Kostanjevica na Krki je zanimivo mesto. Je najmanjše slovensko mesto in hkrati najstarejše dolenjsko mesto. Kot mesto je Kostanjevica omenjena že v listinah iz leta 1252, kot trg pa tri leta prej (sploh prvič pa že leta 1091). Leta 1961 je štela vsega skupaj 548 prebivalcev, leta 1981 pa 745 prebivalcev.

Jedro Kostanjevice je na umetnem otoku v okljuku Krke, kajti oba kraka rečne vijuge sta povezana s prekopom. S širnim svetom je povezana s tremi mostovi. V tako ugodnem obrambnem položaju so davni fevdalci Spanheimi postavili utrdbo (Landestrost), ki je nadzorovala prehod med Krakovskim gozdom in Gorjanci. V neposredni bližini Kostanjevice so dali sezidati tudi mogočen samostan (leta 1234) v katerega so naselili cistercijance iz Vetrinja na Koroškem.

Samostanu je pripadalo zelo obsežno območje z več kot sto vasmi oziroma okoli 370 podložnimi kmetijami, pa tudi z gozdovi v Krakovu in na Opatovi gori. Zato ni čudno, da je spadal med najbogatejše posesti takratne slovenske krajine. Veljal pa je tudi za najpomembnejše kulturno, versko in gospodarsko središče ob spodnji Krki. Leta 1785 je cesar Jožef II. razpustil samostan, njegova posestva so prešla v roke verskega sklada, veliko knjig (okoli 1800) pa je dobila Licejska knjižnica v Ljubljani. Ta ogromni grad, nekdanji samostan, ki je sezidan v obliki štirikotnika, je eden naših najpomembnejših kulturnih spomenikov, znan zlasti po številnih arkadah (260 arkadnih lokov), ki obdajajo velikansko dvorišče. Nič manj znamenit ni po cerkvi s krasnimi gotskimi oboki in stebri. Med zadnjo vojno leta 1942 so partizani grad požgali in obnova se je vlekla dolga leta.

Na samem otoku je najpomembnejši umetnostni spomenik župna cerkev svetega Jakoba, verjetno pozidana že v drugi četrtini 13. stoletja kot del utrdbenih objektov ob severnem mostu. V osnovi je cerkev romanska, čeprav sta iz te gradbene faze ohranjena pravzaprav le glavni in stranski portal, ki spadata med najkvalitetnejše spomenike te vrste v Sloveniji.

160309563-001

Zadaj:

  • — –,
  • Ludvik Kranjec – Krajnč s Kožljeka,
  • Anton Vindišar, bivši begunjski župnik,
  • Marko Turšič – Kotovčkov.

Spredaj:

  • Marija Kranjc – Klemenova Merica iz Begunj,
  • Angelca Švigelj – s sončnimi očali,
  • Mivča iz Selščka,
  • Ivana Cimperman – Žagarčkava Ivana,
  • Anica Turšič – Antonova s Kožljeka,
  • Alojzija Švigelj – Mivča Lojzka iz Selščka, živi v Begunjah,
  • Rezka Rožanc -Medenova Rezka iz Selščka.
160309563-002

Zadaj:

  • Janez Kranjec – organist,
  • Anton Hren – Mivč iz Bezuljaka,
  • Franc Brezec – Čejdnikov, Bezuljak,
  • — –,
  • Anton Kavčič – Rakiški Tone, Bezuljak,
  • Jože Meden – pismonoša.

Spredaj:

  • Ivanka Turšič,
  • Tinca Brezec,
  • Marija Hren,
  • Cvetka Kranjec,
  • — –,
  • Marija Meden – Poštarjeva Mima,
  • — –,
  • Slavka Trapec.
160309563-003

Zadaj moški:

  • Alojz Hiti – Kovačev Lojz,
  • Alojz Švigelj – Kešlanov iz Bezuljaka,
  • Jakob Brancelj – Podražov iz Bezuljaka.

Spredaj ženske:

  • Ančka Škrlj – Dolnja Popkova,
  • Ivanka Švigelj – Kešlanova,
  • Ivana Brancelj – Podraževa,
  • Tončka Kavčič – Rakiška,
  • — –,
  • Ana Cimperman – Anžkova iz Topola,
  • Lojzka Škrlj, roj. Meden – Jurjeva iz Selščka,
  • Angelca Debevec – Janezova.
160309563zMeniševci pa si niso šli le ogledovat kulturnih spomenikov v Kostanjevici, pevci in tudi drugi farani so se peljali na obisk k prejšnjemu begunjskemu župniku Antonu Vindišarju. Gospod Vindišar je bil zelo priljubljen župnik in vsi, predvsem mladina, smo ga zelo pogrešali. Poleg tega je bila pri njem za gospodinjo in kuharico Marija Turšič – Tomažičeva Mima.
Na obisk so se odpeljali 8. septembra – na Male maše dan. Očitno je bil topel, prijeten septembrski dan, čeprav slovenski pregovor pravi: Mala maša za suknjo vpraša!

Slovarček:

  • Mala maša: praznik Marijinega rojstva, 8. septembra

Viri:

Kraj: Kostanjevica na Krki
Datum: 8. september 1968
Avtor: Jože Škrlj – Dolnji Popkov iz Bezuljaka
Zbirka: Cvetka Kranjec
Skenirano: 9. 3. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
6 komentarjev leave one →
  1. Anajedrt permalink
    5. 07. 2016 10:44

    Slavka ni Trapec, ampak Tekavc, desno od nje pa je Iva Turšič, por. Zalar.

  2. martahren2112 permalink
    8. 07. 2016 18:20

    Hvala za dopolnitev!

  3. alojzmazij permalink
    8. 07. 2016 20:41

    Na drugem detajlu je med Brezcem in Kavčičem šofer avtobusa Jože Zgonc-Jožlov iz Radleka.

  4. Breda permalink
    9. 07. 2016 09:21

    Na drugi sliki v temni jopici, se mi zdi, da je Cirila Meden, ki je bila poročena z Jankotovim Vinkotom – iz Begunj.

  5. Anajedrt permalink
    9. 07. 2016 12:44

    Ja, točno. Pa je res Cirila, ki je bila doma v Ravnah.

  6. martahren2112 permalink
    9. 07. 2016 18:38

    Hvala za dopolnitve!.Všeč mi je, da s skupnimi močmi dopolnimo prisotne na sliki. Ko sva s Tinco Brezec prepoznavali udeležence, tudi njej ni bilo jasno, s kom si je tako podobna. Zdaj je uganka rešena. Miloša bom prosila, da popravi in dopolni seznam.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: