1957 Benetke – Kdo je napravil Vidku dirkalne čevlje II.

Prvi dan, 19. 11. 1957, so se odpeljali naravnost v Benetke, si jih ogledali in se vrnili do Trsta. Tu so prenočili. Zvečer so malo posedeli v oštariji na dva deci. Zimc se spomni, da je bilo tisto vino odlično, vse kaj drugega, kot so v tistih časih prodajali pri nas. Kar nekaj udeležencev izleta ga ni moglo prehvaliti.

In že šibamo dalje, ponovno na ladjo in se odpeljemo proti Muranu, kjer delajo znamenito muransko steklo. Glažouna k glažouna. Ko smo prispeli na Murano, je bil vodič prvi na kopnem. Ko smo bili zadnji še na zgornji ladijski palubi, je bil on že na drugi polovici otoka. In potem se je čudil, če sem ga kaj vprašala, ker je pa on to že povedal: »Kaj niste slišala?« Ne, mam papir, da sem gluha, pa tudi če ne bi bila, na petsto metrov ne slišim. Tudi on ne. Samo Superman, pa še ta je umrl. Slava mu! Supermanu!

Nas je vlekel v eno delavnico. Smo šli mimo enih malih črnih možičkov, za katere ne veš, ali so Abanci ali Kalabreži, ki naj bi zidali. Pa je bilo kot pri nas v socializmu. So sedeli in dajali trapaste pripombe, ko smo šli oziroma šle mimo. Ker sem morala dirkat, pa še lulat me je tiščalo in sem bila fejst sitna, sem jim zabrusila: »Andiamo lavorare!« Pa mi je eden takoj odgovoril: «Pička ti materina!« Sem vsaj zvedela, da niso bili Kalabreži. Ampak za nazaj sem se pa raje Nevi in Andreju prilimala, da je bil vsaj en človek zraven, če bi me slučajno hoteli v morje zabrisat. Ni tam morje preveč čisto, pa še kanalizacijo so popravljali.

V delavnici nam je en ata pokazal, kako flašo napihne in naredi znamenitega muranskega konjička, ki stoji na zadnjih nogah. Pri nas bi se temu reklo, da je pobezljal. Tri minute je popihal oziroma napihal in konj je bil fertik. Moram reči, da se še žrebec dalj zamudi. In potem hočejo imeti za triminutno delo 60 evrov. Malo morgen. Jaz moram za ta denar cel dan neumnosti poslušat. Sem si pa kupila črno mačko. Kot tisti parfum, ki je bil včasih – črna mačka. To je bil »Pure Poison« šestdesetih let. Po steklarni nas je peljal še v cerkev in povedal, da je zraven muzej in da če ga hoče kdo pogledat, ima pet minut na razpolago. Pardon, pet minut še za stranišče ni dovolj, kaj šele za muzej. In smo mu ušle, vsaj večina od nas.

Se nadaljuje …

Pred baziliko Sv. Marka so se postavili udeleženci izleta:

• Doles Franc – Begunje,
• Nikola Simičak – Cerknica,
• Zdenka Meden – Jankotova.

Stojijo:

• Jože Mrak pokrit s klobukom – Begunje,
• Silva Lah – Begunje,
• Jože Zalar – Dolnje Otave,
• Milan Lah, direktor KZ Begunje.

Slovarček:

• glažouna: steklovina
• andiamo lavorare (italijansko): pojdimo delat
• poison (angleško): strup

Viri:

• Ivan Intihar – Zimc
• http://www.benetke.com/showFullText.php?articleNodeCode=60482618940

Kraj: Benetke
Datum: 19. 11. november 1957
Avtor: Vinko Toni
Zbirka: Vinkotov kufr
Skenirano: 15. 12. 2014
Oblika: negativ 6×6