Skip to content

1956 Opatija – Izlet na morje

4. 03. 2017

170128342Slika je nastala v poletnem času, leta 1956, v okolici Opatije. Neznani fotograf je slikal dva čolna polna otrok. Potniki na čolnih so šolarji Osnovne šole Begunje. Z njimi je tudi njihova učiteljica Ludovika Bavdek. Večina jih je videti dobre volje, ker jim je vožnja s čolnom zagotovo zanimiva, nekateri pa so videti malce bolj resni. Vprašanje je, če so vsi sploh znali plavati, oziroma jim je to najbrž prva taka izkušnja.

Tega leta je bil v Osnovni šoli Begunje organiziran enodnevni šolski izlet na morje. Udeležili so se ga učenci vseh osmih razredov, saj je bila takrat v begunjski osnovni šoli popolna osemletka in se je pouk v tej šoli izvajal od prvega do osmega razreda.

Na dan izleta zjutraj, so se učenci z učitelji na vozu s konjsko vprego odpeljali na železniško postajo na Rakek. To je bil velik voz z lojtrami in je bil naštiman za prevoz večjega števila oseb. S takimi vozovi so se takrat vozili tudi na ohceti. Z Rakeka so se vlakom odpeljali do Matulj, od tam pa so jo peš mahnili do Opatije, kjer so se vkrcali na čolna in se odpeljali do Reke, natančneje do Trsata. Na sliki je le polovica učencev. Ker so imeli na voljo dva čolna, so se razdelili v dve skupni. Drugo skupino je spremljal ravnatelj in njegova žena. Od tam so se s čolni vrnili do Reke in z vlakom nazaj na Rakek ter s konji domov. Prava paleta različnih načinov potovanja, verjetno tudi malo naporno, vendar sem prepričan, da so otroci uživali in jim je bilo to nepozabno doživetje. Marsikateri se je tako prvič srečal z morjem.

170128342-001Na bližjem čolnu, čisto zadaj sedi učiteljica Ludovika Bavdek. Na njeni desni strani sedi Marko Otrin, levo ob učiteljici pa njegova sestrica Mateja Otrin. G. Bavdkova mi je rekla, da sta bila vedno skupaj in vedno v njeni bližini. Kar me ne čudi, saj učiteljico Bavdkovo poznam, ker me je učila v tretjem in četrtem razredu osnovne šole v Cerknici. Lahko rečem, da nam je bila prej kot mama, šele potem učiteljica ali tovaršica, kakor smo učitelje takrat naslavljali. O ja, znala je tudi zaropotati, kadar smo bili preživahni. Ampak to je storila tako, da se je nismo nikoli bali, smo jo pa vedno spoštovali.

Ostalih otrok nismo prepoznali.

170128342-002Fant, ki stoji čisto na levi strani izreza, je Andrej Urh. Ostalih otrok nismo prepoznali.
170128342zSkromen zapis na hrbtni strani slike, vse druge informacije sem dobil od Ludovike Bavdek, ki se tega dogodka dobro spominja.

Pa še to, morda je slika narejena celo v Trsatu, kamor so se šolarji pripeljali s čolnoma. Mislim, da to niti ni toliko pomembno. Pomembnejše je, da prikažemo, kakšne izlete so imeli naši šolarji v tistih časih.

Slovarček:

  • lojtra: lestev
  • naštimano: pripravljeno
  • ohcet: praznovanje ob poroki, svatba

Viri:

  • Ludovika Bavdek

Kraj: Opatija
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Ludovika Bavdek
Skenirano: 28. 1. 2017
Oblika: fotografija

Advertisements
5 komentarjev leave one →
  1. martahren2112 permalink
    6. 03. 2017 23:21

    To so učenci OŠ Begunje, ko sta bila tam v službi Milan Otrin kot ravnatelj in njegova žena Helena, učiteljica. . Imela sta tri otroke, Marko je bil najmlajši, z menoj je hodil v prvi razred. odselili so se v Ljubljano na Črnuče.
    Fant, ki stoji levo na spodnji sliki je Marko Turšič – Kotovčkov iz Bezuljaka, poleg njega stoji Marija Kranjc – Podlipča iz Dobca. Pred njima sedijo z leve: Zdenka Meden -Jankotova iz Begunj, Francka Debevec – Žogarjeva iz Bezuljaka, Minka Turšič – Tetna iz Bezuljaka, deklica tik pred veslom je najbrž z Brezja.
    Veslač je zelo podoben Vikleč’mu Francetu iz Begunj. Dekle za njim je Iva Debevec – gornja Kotova iz Bezuljaka, čisto na koncu čolna njen brat Tone Debevec. Desno od veslača v beli srajci in brezrokavniku sedi Tone Debevec – Žogarjev iz Bezuljaka.
    V drugem čolnu so spredaj z leve: Minka Nared – Francetova iz Dobca, Minka Turk – Turkava iz Bezuljaka, Iva Turšič – Turščeva s Kožljeka, za veslo drži Minka Žnidaršič – Žnidarjeva iz Bezuljaka, Med obema Minkama zadaj je Mira Kranjc – Krajnča s Kožljeka.
    Gospa Bavdkova je bila tudi moja razredničarka v 3. in 4. razredu in tudi mi smo šli na končni
    izlet v Opatijo in na Reko, do Rakeka smo imeli enak prevoz – lojtrnik z deskami in konjsko vprego, ki jo je vodil Vikleč France..

    izlet

  2. medvedd permalink
    7. 03. 2017 06:41

    Hvala za dopolnitev in popravke prispevka. Zagotovo gre za končni izlet. Tudi kasneje smo hodili cerkniški osnovnošolci na končne izlete na morje. V osemdesetih so bili le ti dvodnevni, preživeli pa smo jih v Rovinju. Še takrat se je marsikateri prvič srečal z morjem, predvsem učenci, kjer so imeli doma kmetije z živino in starši enoostavno niso imeli časa za kaj takega. Drugače pa so nam taki izleti vedno ostali v lepem spominu.

  3. Anonimnež permalink
    18. 03. 2017 08:46

    Pozdravljeni,

    slika je bila narejena v Opatiji oziroma Voloskem (severni del Opatije). Ozadje slike je kopališče Tomaševac. Kopališče se nahaja severno od pristanišča oziroma uvale imenovane Dražica. Danes je to otroško kopališče. Točna geograf ske koordinate lokacije so sledeče 45°20’22.0″N 14°18’40.7″E.

    Lep pozdrav, Uroš.

  4. Uroš Brumen permalink
    18. 03. 2017 09:26

    Iz prebranega posledično lahko sklepamo, da so se učenci pripeljali s tema dvema čolnoma iz Opatije na Reko. V to močno dvomim. Verjetno so učitelji najeli, dva lokalna Opatijčana, ki sta se ukvarjala z priložnostnim prevozom turistov, ki si želijo videti Opatijo tudi iz morja. Tudi danes je tovrstna ponudba bogata. Seveda ni potrebno več veslati, ker obstajajo motorji. Na sliki sta moška v čolnu najbrž veslača (oziroma lastnika čolnov). Verjetnost, da bi odveslali v Reko je skoraj nična, saj bi to trajalo prav gotovo 4 ure in še zelo nevarno bi bilo saj sta bila plavalca na čolnih verjetno samo Opatijčana.

    V tistem času je morda vozila redna linija z motornimi barkami med Opatijo in Reko. Oziroma je morda še obratoval tramvaj v Opatiji do Matulj. Najbrž pa je vozila tudi kakšna redna avtobusna linija. Na Trsat, pa so učenci iz Reke verjetno poromali po znamenitih stubah (stopnicah).

    Slike izletov iz vašega kraja in okolice v Opatijo oziroma na morje so zelo edinstvene in dragocene. Zato si želim, da bi jih čim več shranili saj imajo zelo veliko pričevalsko vrednost o obdobju, ki je zelo slabo dokumentirano in prikazuje kako so se spreminjale življenske navade preprostih ljudi.

    Hvala za vaš prispevek k boljšemu vpogledu v bližnjo preteklost.

  5. Uroš Brumen permalink
    3. 05. 2017 18:01

    Drago Gervais je v svoji pesmi Barke faren, lepo opisal ljudi, ki so ponujali prevoze ljudi s čolni v Opatiji.

    BARKE FAREN

    Va barke je nonić stari stal,

    na Slatine, vanka s Portića,

    peršona nevojna i mića,

    i furešton na kraje kričal:

    pite šen barke faren.

    Pite šen barke faren.

    A barka je svojni nav bila,

    ponosit je po moreh sveh plaval,

    drugačja mu je mladost bila,

    i nonić bi najraje plakal.

    Pite šen barke faren.

    Selo je bilo va stareh dni,

    kade su sad veli palaci,

    ni već sela, ni judi već ni,

    na kraje se šeću pajaci.

    Bi najraje nonić beštimal,

    tel sve z rukun mornarskun zdrobit,

    pa bi ga i jad i sran pasal,

    ma mora i ki fjorin dobit:

    pite šen barke faren.

    Drago Gervais

    In še avdio posnetek pesmi:

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: