Skip to content

1964 Valdoltra – Ranjeno koleno

18. 07. 2017

Slavko Ivačič, ki je bila operirana na kolenu, so slikali v bolniški sobi v Valdoltri skupaj še s tremi sotrpinkami. Zanimivost te fotografije je, da je bilo vsem trem dekletom ime Slavka. Skrajna desna je sestra, ki pa se je imenovala drugače. Kako, se Slavka ni spomnila. Ve pa, kako zelo boli koleno in vem tudi jaz.

Še pred Solzicami je bila neka druga zgodba o delavki na farmi »Pri ranjenem kolenu« imenovani. Grabili smo seno, pa ni bilo pod Rožnato planino in še daleč od tega, da bi si pela od veselja in radosti. Ata je vedno rekel, da trapasto grabim, ker sem hodila rikverc, ampak meni je bilo tako lažje. Mama ni rekla nič. Zaradi nje bil lahko tudi po kolenih, samo da bi grabila. Torej grabili smo seno na njivi pod vrtom, ostali normalno, jaz rikverc in kar naenkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami, konkretno le pod levo nogo. Z njo sem namreč stopila v luknjo jaška od vodovoda, ki pelje čez našo njivo. Jašek še nikoli ni imel pokrova, še danes ga nima, 23 let po tistem. Sreča je le, da sedaj grabijo strojno. Ker ga nisem videla in čeprav je bil tam že najmanj dvajset let, nisem niti pomislila nanj, sem stopila vanj z vso težo in v vso globino. Zakričala sem in naslednje, česar se spomnim je, da je bil ata že skoraj doma, ker je šel po traktor, da me bo peljal domov.

Sem trmasta Notranjka, in če glih tam crknem, se ne dam. Grabila sem naprej in ob vsakem prestopu sem se oprla na grablje, ker je koleno bolelo kot sto hudičev. Naslednje jutro je bilo tako, kot da mi je nekdo vanj stlačil celo melono. Je bilo treba k zdravniku, ki me je poslal v Ljubljano na pumpanje vode. Na urgenci sem se načakala k ena mona, dokler ni prišla mimo sestra bratrančevega prijatelja, ki me je v Ljubljano peljal, in potem sem bila takoj na vrsti. Po pumpanju so me poslali v mavčarno. Tam je delal en Rakovčan in sem bila spet takoj na vrsti. Oba hkrati sva rekla: »Kaj pa ti tukaj?« Pa sem mu povedala in on meni tudi – da mi bo dal longeto od riti do gležnja. Na vprašanje, če se heca, je rekel da ne, ker sicer ne bom počivala. Pa sem počivala in še savno sem imela zastonj. Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Bilo je poleti, zunaj 34 stopinj, mi pa smo obnavljali fasado in zato so bila vsa okna zadihtana s polivinilom. Finska savna je hladilnik proti temu, kar je bilo v moji longeti. Voda mi je tekla ven. Pa sem tudi to preživela. Zaradi enomesečnega lenarjenja so mišice atrofirale in še nekaj mesecev sem krevsala okrog po svetu. Še danes imam na levi nogi manj mišic kot na desni. Špeha je pa na obeh enako.

Slavka Ivačič
Še dve Slavki in medicinska sestra.

Kraj: Valdoltra
Datum: 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Slavka Ivačič
Skenirano: 12.1. 2017
Oblika: fotografija

Advertisements
3 komentarji leave one →
  1. 18. 07. 2017 07:52

    S koleni je res križ. Ampak kadar se “zgodijo” drugim, zna biti hudo smešno, tako kot v tvojem primeru 🙂 🙂 🙂

  2. anaivani permalink
    18. 07. 2017 08:18

    Ivanka, ne sekiraj se zaradi mišic, glavno, da je špeha ravno prav na obeh.

  3. francmazi permalink
    18. 07. 2017 08:18

    Kako osvežilno! Končno nasmejani obrazi na sliki, pa še humoren komentar!

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: