Skip to content

1971 Muljava – Sindikalisti na izletu

30. 07. 2017

Vsako leto so šli sindikalisti iz postojnske občine na izlet po domovini, kar je bila neke vrste nagrada za sicer neplačano celoletno delo v sindikalnih podružnicah. Običajno se je zbral poln avtobus razpoloženih ljudi. Program izleta je vseboval obisk naravnih in kulturnih znamenitosti, povratek proti večeru pa je vodil “mimo” kake dobre gostilne.

Leta 1971 smo šli na Dolenjsko in prva postaja je bila Muljava, kjer je pred rojstno hišo Josipa Jurčiča profesorica slovenščine s postojnske gimnazije, sicer Rakovčanka, Boža Brecelj natresla zanimivosti o pisatelju in njegovem Desetem bratu. Spomnila je med drugim na tisti antološki odgovor Krjavlja v Obrščakovi gostilni na vprašanje, kako ve, da je ponoči, ko je stražil na ladji, hudiča presekal:”Kaj ne bi vedel, saj je dvakrat padlo v morje; prvič je reklo: štrbunk! v drugič pa se je slišalo štr – bunk! Pa reci, da ga nisem potlej, da ga nisem presekal, da ga nisem n a  d v a  k o s a  p r e s e k a l.”

Boža Brecelj je številne generacije dijakov, tudi mnoge s cerkniškega konca, učila pravila materinega jezika in literaturo. Bila je simbol profesorice, ki je v svoja predavanja vedno vnašala tudi osebni šarm, zaradi česar je bila izrazito priljubljena. Najljubša pesnika sta ji bila Prešeren od domačih in Puškin od tujih. Ko je nekoč razlagala Prešernov Sonetni venec, je umetniško veličino avtorja živo prikazala z izjavo, da če bi živela v njegovih časih, bi se že samo zaradi prekrasnega stiha v magistralah Sonetnega venca “Lej, torej je bledo njih cvetje velo! Jim iz oči ti pošlji žarke mile in gnale bodo nov cvet bolj veselo,” vanj zaljubila. Še danes, po mnogih desetletjih, se je nekdanji dijaki s spoštovanjem spominjajo.

Dosti je prispevala tudi h kulturnemu življenju Rakeka v letih po vojni, saj je režirala številne kulturne prireditve, na katerih je včasih s šolanim glasom ob klavirski spremljavi profesorice glasbe Renate Rebolj tudi zapela.

Prava dama pa je znala biti duhovita tudi na svoj račun. Nekoč ob koncu šole je peljala dijake svojega razreda na morje in ko se je odpravljala v vodo, jih je opozorila: “Dragi moji, sedaj boste pa videli, kako nastane plima.”

Prof. Boža Brecelj.
Razen svojega hrbta, kar pa ni omembe vredno, prepoznam le drugo z desne Meto Lukan, por. Štefančič z Rakeka in četrtega z desne Edvarda Progarja iz Postojne.

Kraj: Muljava
Datum: junij 1971
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Mazi
Skenirano: 8. 7. 2017
Oblika: fotografija

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Anonimnež permalink
    30. 07. 2017 14:43

    Ja , profesor Brecljeva . Ljubila je literaturo , slovnice pa ne .

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: