1915 Dunaj – Valentin Perko v rezervni bolnišnici
Na posnetku so ranjenci in bolniki v parku Reserve Spital No. 7 (rezervne bolnišnice št. 7) na Dunaju.
Valentin Perko je pod fotografijo zapisal: Jaz imam črno topničarsko obleko.
Valentin Perko, zidarski mojster, letnik 1881, je bil s 33 leti na vojno vpoklican že leta 1914. Doma je ostala sama njegova 29 letna žena Antonija (1885) s šestletno hčerko Julijano (1908) in štiriletnim sinom Francem (1910). Iz prve svetovne vojne se ni vrnil, v vojaški bolnišnici na Dunaju je umrl 13. avgusta 1916. Gotovo so se težko preživljali, zato je Valentin v pismu ženo opozoril, da naj naredi prošnjo za pomoč.

Gospa Antonija Perko
Slivice št. 4
Pošta Unec pri Rakeku
Krainsko
Draga mi žena
Srčen pozdrav za se domače in objenem ti voščim tvoj veseli roisten dan (opomba F. Perko: Antonija je bila rojena 24. 3. 1885; 13 junija pa je imela god – imen dan – Anton Padovanski; torej ji je voščil za god) da bi ga mnogo let obhajala ampak ne takšnega kakor letos, v pismu sem pozabil ti voščit in objednem tudi pozdravim g. Beleta in učitla, to dopisnico ti nej treba zavrečt prouč, Francelnu žiher daš tisto lučko ki je mene zmirom prosil.
Zpozdravom Valentin Perko
op. pismo sem prejel 20/6
Prošna se mora prav naredit…odposlat kje je gvišno……
Kraj: Rezervna bolnišnica Dunaj
Datum: 1915
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 13. 12. 2016
Oblika: fotografija, razglednica