1910 Sv. Trojica – Pozdrav od Sv. Trojice
Auerspergi, tudi Turjaški imenovani, so bili najvplivnejša plemiška rodbina na slovenskem in tudi v celem Avstrijskem cesarstvu. Na Kranjsko so prišli že v 11. stoletju, ko so prejeli prvo posest, grad Turjak. V drugi polovici 17. stoletja so na ukaz Ivana Andreja grofa Turjaškega, deželnega maršala, sezidali mogočno cerkev Svete Trojice (SS. Trinitatis) kot podružnico bloške župnije. Že Valvazor jo je opisal kot lepo in veliko cerkveno zgradbo. Cerkev Svete Trojice v Šivčah je dala kraju samemu in okoliškim vasem tudi ime.
Na krčevinah okoli Sv. Trojice in gradu Nadlišek s cerkvijo sv. Urha, ki sta spadala pod Turjaško gospostvo, so se naseljevali novi prebivalci. Raztresene zaselke so postavili po bregovih in ob potoku Gradiščici in Cerkniščici. Kar 20 vasi je nastalo in in v njih je vrvelo od življenja.
Leta 1808 je grof Janez Pavel Alojzij Auersperg pri ljubljanskem škofu Antonu Kovačiču izposloval namestitev stalnega kaplana. Kaplanija je dobila kar nekaj pravic samostojnega delovanja, čeprav je še vedno spadala pod bloško župnijo. Prošnje tako pomembnega moža, kot je bil turjaški grof, škof ni mogel in ni hotel zaobiti. Samo poglejmo začetek grofove “vloge”:
Mi, Janez Pavel Alojzij Auersperg, grof Svetega rimskega cesarstva, baron Šumberški in Žužemberški, gospod Turjaške grofije in Nadliška, dedni komornik in maršal Vojvodine Kranjske in Slovenske marke, komornik svetega cesarskega in apostolskega veličanstva in resnični svetnik plemiškega sodnega tribunala prečastitemu in presvetlemu gospodu Antonu ljubljanskemu škofu ustrežljiv pozdrav in vse dobro!
Sledil je opis potrebe po namestitvi kaplana. Grof je prošnjo spisal 5. novembra v 1808. letu deviškega rojstva in na mesto lokalnega kaplana je bil Gašper Grašič imenovan že 30. novembra istega leta. Danes si težko zamislimo tako hitrost administracije.
Povsem samostojna župnija je Sv. Trojica postala leta 1877. Prvi samostojni župnik je postal Simon Jan iz Kovorja na Gorenjskem. Maja 1879 je krstil mojo staro mater Ivano, ki je bila rojena pri Andrejcevih na Hitenem. Zadnji stalni župnik je bil v letih 1959-1967 Ivan Skvarča. Po tem letu Trojiško župnijo soupravljajo župniki od Fare.
Trojiška cerkev je mogočna baročna stavba, ki so jo na zahtevo Turjaških zgradili na mestu, kjer naj bi se ljudem prikazovale tri goreče krogle. To so si razložili kot simbol sv. Trojice. Turjaški in njihovi podaniki so bili za zidavo zelo vneti in so pričakovali, da bo več kot 40 m visok zvonik vabil k sebi množice romarjev od blizu in daleč. Posebnost te cerkve je opazno spuščanje tlaka od vhoda proti prezbiteriju. Čeprav je cerkveni svod ojačan s kovinskimi vezmi, je vendar čudno, da je cerkev v stoletjih prestala to pogrezanje brez opaznih poškodb.
V času nastanka fotografije je bila Sv. Trojica, tako kot danes, del bloške občine, a je bila središče gospodarskega, kulturnega in duhovnega življenja Trojičanov, kot se imenujejo farani Sv. Trojice. V sami vasi so bile ob cerkvi in župnišču še tri trgovine, gostilna in 4-razredna šola, ki jo je obiskovalo čez 150 učencev. V 20. vaseh župnije je prebivalo več kot 1000 prebivalcev.
V Opisu logaškega okrajnega glavarstva Vojteha Ribnikarja je zabeleženo, da je bilo hribovsko ljudstvo omike in olike željno in šoli prijazno.
Poleg mogočne cerkvene zgradbe stoji stavba župnišča in levo od njega šolska stavba. Ta je svoja vrata zaprla leta 1977. Učenci so bili prepisani v Cerknico ali Novo vas. Danes vsi Trojiški otroci obiskujejo OŠ v Novi vasi.Po poti pod cerkvijo in mimo pokopališča smo k maši velikokrat prihajali tudi iz Velikih Blok. Pri Sv. Trojici je bilo jeseni vedno dovolj sadja in tega smo se otroci posebej veselili, ko smo se vračali domov po poti, ki se danes imenuje Krpanova pot.
Na placu ob župnišču od letošnjega poletja stoji skulptura najbolj znanega Trojičana Martina Krpana, ki jo je izdelal Mišo Strman. Tu se po nedeljski maši zberejo krajani da poklepetajo, ob praznikih pa vezi utrjujejo ob prigrizku in kozarcu. Vseh skupaj jih je danes okoli 250, a se, tako kot rojak Krpan, ne dajo.
Razglednico je založil lokalni gostilničar Pirman, izdelal pa jo je fotograf Šega iz Grahovega. Blagorodnemu gospodu Medenu iz Šiške pri Ljubljani jo je leta 1910 pisal Gregor Lavrič.Viri:
- SS. Trinitatis, 200 let župnije Sv. Trojica, Marija Žgajnar, 2008
- Logaško okrajno glavarstvo, Vojteh Ribnikar, 1889
Kraj: Sv. Trojica
Datum: 1910
Avtor: Šega, Grahovo
Zbirka: Milan Škrabec
Skenirano: 8. 7. 2013
Oblika: razglednica
RSS - Posts
Založnik razglednice je bil gostilničar Pirman, zato je v lepem okvirju prikazana tudi njegova, za tiste čase velika in lepa hiša, pokrita z opeko, s polkni in nageljni na oknih mostovža.Pred hišo je najbrž cela družina z gosti. Uveljavljeno hišno ime je pri Zurcu. Danes je hišni priimek Seljak, saj se je k hiši pred mnogimi desetletji priženil sin znanih sekirnih kovačev iz sosednjega Lovranovega, kot mi je te dni razložil domačin Janez Mramor.