1965 Rakek – Kroj
Naša mama ni rada hodila v šolo, kar je razvidno iz pisave na sliki. Je pa premogla obilo zdrave kmečke pameti, ki jo je večinoma zadržala zase, saj sem jo jaz po njej podedovala bolj malo. Krojiti so se Rakovčanke učile na šiviljskem tečaju.
Kot sem že povedala, si je želela biti šivilja. Nekaj te želje je prešlo name. Svoje prve hlače sem si sešila, ko sem imela 13 let, pomagala pa sem si s kroji, ki jih je mama naredila sama po tu vidnih načrtih. Če odmislimo, da so bile hlače narejene iz ene stare bele rjuhe, ker je ni bilo škoda, imele so rdeč fršlus, ker je bil edino ta doma in zaradi tega so bile tudi sešite s prav takim rdečim cvirnom, so mi odlično uspele. Šivala sem potem vedno več in vedno bolje, to počnem še vedno, samo vid mi malo nagaja pa šivank precej polomim.
V mojih najstniških letih je bilo malo tujih revij, ki bi jim bile priložene krojne pole. Ena takih je bila Burda in moja teta, ki je bila bolj omikana (beri: mož je imel veliko plačo), je imela revijo naročeno iz Nemčije. Kako sem ji bila fovš. V osemdestih letih dvajsetega stoletja pa se je pri nas že dalo kupiti drago revijo Neue mode (Nova moda) s priloženo krojno polo in navodili v srbohrvaščini. Nebesa so se odprla. In potem smo vsako jutro na vlaku kadile kot Turki in premlevale o najnovejših krojih in nasvetih za štrikanje. Takrat je bilo doma napravljeno oblačilo lepše, cenejše in unikat, potem so nam pa Kitajci uničili sistem.
Naj preskočim še nekaj desetletij nazaj. Nekdaj je bilo krojenje preprosto. Štirje kvadrati, dva večja – sprednji in zadnji del in dva manjša – rokava, skupaj zašito pa je bila srajca. S krilom je bilo še manj dela. Dva kvadrata in v pasu vrvica za zategovanje, ker so elastiko izumili šele v drugi polovici 19. stoletja in še to povsem slučajno, ker se je proizvodnja gumijastih cevi nekaj sfižila.
Izraz kroj označuje zunanjo obliko oblačila. Krojenje je odvisno od željene končne oblike oblačila. Praviloma so ga naredili na podlagi idejne skice oblačila in izmerjenih telesnih mer naročnika/ce. Izrisali in modelirali so ga na papirju in ga z bucikami pripeli na blago. Papirnat kroj se izriše brez dodatka za šive. Le-ta se doda (izriše oziroma doriše) na blagu. Sledi izrezovanje in šivanje, pomerjanje, popravljanje in končna izdelava pa denar na roke. V industriji to poteka precej drugače (zato so mi vsi rokavi predolgi). Pa pustimo še kaj za kdaj drugič.
Kraj: Rakek
Datum: 1965
Avtor: Veronika Milavec
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: risba
Ivanka, tole šivanje si pa strokovno opisala..