Skip to content

1940 Nadlesk – Žetev in mlatenje žita

11. 08. 2018

 Andrejčevi iz Nadleska se veselijo zajetnega kupa zlatorumene pšenice. Nekaj je gotovo – kruha ne bodo lačni. Vsi so delovno oblečeni, Jakob nosi klobuk, dekleta so pokrita na marinko, le Pepca je pokazala dolge valovite lase, zavezane z ruto na tilniku. Očitno je bil lep dan, ker imajo kratke rokave. Med njimi sta tudi priseljenec Lazo in vaščan Jože v delovnih oblekah in obuta v okovane čevlje. Morda sta jim pomagala, da bi se prikupila lepim dekletom?

Žetev in mlatenje žita

V moji mladosti smo tudi v Novem Kotu sejali pšenico, ječmen in oves, pred drugo svetovno vojno pa tudi lan. Ko danes gledam njive, kjer je raslo žito, so zelo majhne, nekoč so se mi zdele velike. Novi Kot je raztresena hribovska vas, kjer je okrog vsake domačije tudi grunt. V vsaki vrtači, na tej revni kraški zemlji, je bila majhna njivica, kjer je bil zelnik (zelje, koleraba, bela pesa) in povrtnina (peteršilj, kumare, solata, čebula, česen, rdeča pesa, fižol). Na večjih njivah pa smo kolobarili žito in krompir, nekatere pa, da so se malo odpočile, zacelinili z rdečo deteljo, lucerno ali mačjim repom.

Mama je bila hitra žanjica. Pri žetvi je bila udeležena vsa družina. Starša sta žela, kasneje tudi jaz, otroci pa smo delali povesme, zavezovali snope in jih nosili na kupe. Postavili smo jih pokončno, da so se stikali z zrnjem. Po končani žetvi so se snopi sušili na ostrnicah ali v latah na kozolcu. Večinoma smo želi sami, včasih pa so nam pomagale gospodinje s sosednjih kmetij ali pa žernadarce. Mene je mama zelo zgodaj naučila žeti. Kot žanjica sem morala znati (hitro) žeti, narediti povesmo, zavezati snop in nabrusiti srp z oslo.

Pred žetvijo je ata srpe sklepal na klepavnem stolu. Ob koncu avgusta in v začetku septembra, ko se je žito dobro posušilo, se je začelo mlatiti. Mlatilnica in vejanica sta potovali od hiše do hiše, dokler ni bilo vse žito v vasi omlateno. Vaščani so si med seboj pomagali. Vse se je delalo ročno in opravilo je zahtevalo več odraslih ljudi.

Delo je potekalo po tekočem traku. Že prejšnji dan smo v skednju na pod zložili snope v kupe, in sicer ločeno po vrstah žita. Pri mlatvi smo večji otroci nosili snope k mlatilnici, eden jih je razvezoval in zgladil povesme, odrasel mlatič pa je žito potiskal v mlatilnico, ki jo je poganjalo veliko kolo. Tega sta neprestano vrtela dva močna mlatiča, ki sta se menjavala, da je mlatilnica nemoteno delala. Mlatilnica je stala na podu v skednju, da smo po končanem delu lahko pometli zrnje, ki se je raztreslo po tleh. Omlateno slamo sta dva mlatiča (navadno sta bili ženski) odmetavala z gnojnimi vilami ven na prosto. Ovseno slamo (lepšo) smo dali na stran, ker je mama v jeseni zamenjala v slamaricah staro – zlomljeno, z novo – mehko dišečo slamo. Slamarice so po nekaj letih zamenjali štrozaki, napolnjeni z oprano ovčjo volno. Po mlatvi se je zrnje pometlo na kup, in ker je bilo pomešano s slamo, so ga mlatiči še zrajtali z retom in pobrali v vreče, kjer je čakalo na vejanje. 

Po končani mlatvi je gospodinja postregla mlatiče z izdatno malico (suho svinjsko meso, slanina, zaseka in klobase iz zaseke, svež kruh, pohlni-flancati ali skutin štrudel). Tudi pijače ni manjkalo. Mlatiči so se gostili in prepevali so še dolgo v noč. Tudi otroci smo prišli na svoj račun. Skakali smo po slami, se potapljali vanjo, se skrivali in lovili.

Naslednje dni smo žito vejali. Iz vejanice je prihajalo skozi eno odprtino čisto žito, skozi drugo pa pomešano s snetmi (ljulka). To je bilo za kure. Žito je ata odpeljal mleti v Beli malen v Loško dolino. Nazaj je pripeljal belo (nularco) in črno moko ter ješprenj. Z ovsom pa je krmil konje.

Za te male dobrote je bilo vloženega veliko truda.

 Od leve sta nasmejani Rezka in Julka Žnidaršič, vaščan Jakob ter Lazo v delovni obleki.
 Francka in Pepca Žnidaršič ter vaščan Jože.
 Zadnja stran slike je nema priča tistega časa. Dobro si je zapisati, da spomin ne zbledi. Zapisala je Aničina teta Rezka.

Na spodnji sliki Jože drži senene vile, Julka grablje, Pepca pa majhnega psička. Na obeh slikah manjka Viktor Žnidaršič (Aničin oče), ker je bil takrat na delu daleč od doma.

Slovarček:

  • štrozak: ležišče, blazina za ležanje
  • žernadarca: dninarica
  • nularca: mehka bela moka
  • slamarica (slamnjača): s slamo napolnjena blazina za ležanje
  • mlatev: delo, dejavnost povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, mlačev
  • mlatilnica: stroj za mlatenje žita
  • vejanica ali vejalnik: stroj ali naprava za odstranjevanje plev in primesi pri žitu
  • vejati: odstranjevati pleve in primesi iz žita
  • rajtar, reto: veliko rešeto z redko mrežo
  • snop: večji šop povezanega požetega žita
  • povesmo, poveslo: zvit šop bilk slame za vezanje snopov

Viri:

  • ustni vir: Anica Kraševec

Kraj: Nadlesk
Datum: 23. 8. 1940
Avtor: neznan
Zbirka: Anica Kraševec
Skenirano: 24. 7. 2018
Oblika: 2 fotografiji

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: