Skip to content

1982 Velike Bloke – Marentova hiša

8. 11. 2016

160321898 V letih pred drugo svetovno vojno in takoj po njej so v Velikih Blokah še prevladovale pritlične, s slamo krite kmečke hiše in gospodarska poslopja, kot nam jih kaže že objavljena slika Gostilna Franje Bratok posneta leta 1939. Po letu 1960 pa se je v vasi začela množična obnova hiš. Večinoma so zrasle v enonadstropne, z balkoni in velikimi okni, značilne čopaste strehe so izginile. Zadnja se je leta 1982 poslovila starka – Marentova hiša ob spodnji štirni.

Fotograf Žnidaršič iz Cerknice je neke poletne nedelje prišel slikat prireditev PGD Velike Bloke. Kot je bilo v njegovi navadi, je prišel pravočasno in se je še malo sprehodil po vasi. Marentov Viktor si je ravno ogledoval kako se bo lotil podiranja stare hiše in nastala je ta slika.

Značilnost Marentove hiše je bila delitev na dve polovici vzdolž slemena. Sredi 19. stoletja je bila to enotna hiša in domačija. Takratna cesarska vojska je za boje v Italiji proti Piemontu in proti Prusom regrutirala veliko vojakov. Vojaška služba je trajala tudi do 12 let. Vojaške službe so bili oproščeni posestniki – hišni gospodarji. Tako so Marentovi, ki so se pisali Modic, hišo razdelili med dva sinova, tretjega fanta pa so dali za zeta k sosedovim – Pakiževim. Med tri brate so razdelili tudi posestvo. Nekatere njive, ki se jih ni dalo deliti po dolgem, so razdelili počez ali pa se celo dogovorili za skupen užitek in so njive ali senožeti obdelovali in kosili izmenično ter tako prišli na vrsto vsako drugo ali celo vsako tretje leto. Tako so se nevarni vojaški službi izognili vsi trije Marentovi bratje. V naslednjih generacijah se je ta delitev posesti z menjavami in preprodajami v glavnem izgubila. Priimek Modic se je najdlje obdržal pri spodnjih Marentovih, k zgornjim Marentovim so prišli zetje, najprej Rupar od Sv. Vida in nato Meden iz Zavrha nad Borovnico, k Pakiževim pa se je priženil Intihar.

Po delitvi Marentove hiše je imela vsaka polovica svoj vhod, vežo, hišo s krušno pečjo, kuhinjo, ki je dobivala dnevno svetlobo skozi vežo in zgoraj en cimer proti cesti, na drugo stran pa izbo. V cimru sta nazadnje pri Medenovih spala starša, v hiši stara mati, na špampku ali na krušni peči pa trije otroci. Pred podiranjem hiše so si Medenovi zgradili novo hišo na vrtu, teti Johana in Pepa od Spodnjih Marentovih pa sta si izdelali sobo in kuhinjo v prejšnjem gospodarskem poslopju. Viktor Meden ml. je hišo podrl s pomočjo sorodnikov in sosedov, pomagal si je s traktorjem, zajlami in vintami. Ni bilo težko, kajti zidana je bila iz kamna z varčno uporabo malte, cementa pa tako ali tako pri gradnji niso uporabljali. Kamen so v veliki meri za temelje svoje novogradnje uporabili Malizijevi. Od nekdanje vaške značilnosti je ostala le fotografija.

160321898-001 Pred fotografa Bajčka so se na cesto pred vhod k Zg. Marentovim postavili od leve: Storžov France iz Nove vasi, ki je ravno prišel po neki lovski zadevi k Joškotovemu Jožetu, brata Jože Meden in Viktor Meden ml., Lojze Škrabec ml., na grablje pa se je naslonil njegov oče Lojze Škrabec.

Hiša ima že odklopljeno elektriko in spokojno čaka svoj konec.

Slovarček:

  • cimer: soba v nadstropju
  • hiša: dnevna soba s krušno pečjo
  • špampek: manjša postelja
  • zajla: jeklena vrv
  • vinta: dvigalka

Viri:

  • Joža in Viktor Meden ml., Velike Bloke
  • Andrej Modic, Ljubljana

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1982
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: France Modic, Velike Bloke
Skenirano: 21. 3. 2016
Oblika: fotografija

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. 8. 11. 2016 07:30

    Krasen prispevek. Mogočna in tipična stara hiša z bogato zgodovino kar ponovno zaživi. Škoda bi jo bilo pozabiti, takih ne bo nikoli več.

  2. 8. 11. 2016 07:50

    Ko berem o tem, kako so kmetje delili posestva, da bi obvarovali svoje sinove pred vojaščino, sem se spomnila zgodbe, ki sem jo velikokrat slišala na Gornjem Jezeru in Klancah: Menda je bilo pri Oštirjevih, kjer so enega od sinov vzeli k vojakom in je ostal tam deset let ali še več. Ko je odslužil, se je peš vračal od Rakeka kar tam čez Jezero. Je bilo suho. Pa sreča pod vasjo deklico, kakih sedem let staro in jo vpraša: “Čigava si pa ti, punčka?” “Pa Oštirjeva Nežka sem,” je odgovorila. Je svojo sestrico srečal, ki je še ni poznal, ker se je rodila medtem, ko je bil on tako dolgo pri vojakih…

  3. Breda permalink
    8. 11. 2016 08:49

    Tudi jaz imam na eni sliki Marentovo hišo. Leta 1980, ko sem se poročila, so mi bloški fantje postavili šrango na poti iz vasi, pri spodnji štirni,ravno pred Marentovo hišo. Pri barantanju se za nami vidi že hudo načeta slamnata streha, iz nje pa štrlijo polomljene špire. No, čez dve leti so jo pa podrli.

  4. martahren2112 permalink
    9. 11. 2016 19:28

    Bravo, zelo lep spomin na našo zgodovino. Pred drugo svetovno vojno je bilo tudi v Bezuljaku več hiš, ki so imele skupno steno v smeri slemena. Takrat so pač šparali tudi pri kamnu, opeki in malti.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: