1936 Makiš – Daljnovod

»Pozdravi tvojo mamo in Ivanko vse pri vas vse moje prijatelje in vse pri Zihrlu in Poldeta vse pozdravi na Drenkovcu. Moj naslov Elektro Makiš Z. P. Čukarica Beograd«

Leta 1936 so polagali kable preko Donave za daljnovod Zemun-Pančevo. Elektro Makiš je bil edini elektroenergetski ponudnik, ki se je ukvarjal z elektrifikacijo večjih površin Srbije, Pomoravja, Podrinja, Srema in drugih pokrajin. Imenovano podjetje je prvo položilo podvodne kable v Srbiji že leta 1929. Dve leti kasneje je postavilo prvo termoelektrarno. To je bil velik ponudnik in proizvajalec električne energije. Lahko bi se reklo, da je njihova ponudba zajemala vse: od gradnje elektrarn, polaganja kablov, ostale napreljave in distribucijo električne energije. Kako se je en Planinc znašel med njihovimi zaposlenimi, bo ostalo vprašanje.

Čukarija je bilo naselje na makaškem polju, predmestje Beograda, ki je vedno bolj postajala sestavni del glavnega mesta. Na njeno mesto, mesto predmestja, pa je stopil Makiš od Čukarice oddaljen le kilometer. Tu so domovale delavske družine in brezposelni. Za naseljem se je bohotilo močvirje. Tu so bili Madžari, Nemci, Čehi, Rusi, Srbi, Hrvati in Slovenci.

Kako sta povezana ime kraja in ime elektropodjetja mi (še) ni uspelo ugotoviti.

Glavno mesto je bilo očitno bogato založeno z razglednicami. Zakaj je Bogo izbral ravno Split? Morda si je želel, da bi bil na Bačvicah namesto v močvirju, kjer je bilo poleti vroče in soparno in so ga žrli komarji, pozimi pa mraz in vlažno in se je vlaga zažirala v sklepe in obleko, ki je do naslednjega dne ni bilo moč posušiti, saj je bila kljub skromnemu ognju v barakarski peči vlaga vedno in povsod prisotna.

»Dragi Tone! Podolgem času sem se vendarle odločil, da ti pišem. Gotovo ti je že vse znano kje da sem in kaj delam. Jaz se imam še precej dobro – samo društva nemam kakor sem ga imel doma a drugo je vse. Kako pa ti kako se imaš in kaj delaš komu kaj zahajaš ali se ženiš. Prosim piši vse jaz bom potem že več pisal v pismu, za sedaj dovol. Pozdrav Bogo«

Bačvice so glavna Splitska plaža, ki je znana širom sveta. Nahaja se v lepi peščeni uvali. Od mestnega središča je oddaljena približno deset minut peš hoje. Zaradi peska je idealna za igranje picigina. To je igra z manjšo žogico, podobna odbojki. Igralci stojijo v krogu v vodi in si podajajo žogico kot pri odbojki. Paziti morajo, da ne pade v vodo. Posebnih pravil ni in možnosti so omejene. Hrvaško ministrstvo za kulturo je igro razglasilo za nesnovno kulturno dediščino.

Viri:

• https://nadlanu.com/226188/istorija-za-ponos-elektro-makis-svetla-tacka-proslosti/
• https://www.livecamcroatia.com/hr/kamera/split-plaza-bacvice

Kraj: Makiš in Čukarica, predmestji Beograda
Datum: 24. avgust 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: dopisnica