Skip to content

1940 Rakek – Volbenk Demšar in Vojo Rajčevič s srnicama

15. 01. 2020

Volbenk Demšar in Vojo Rajčevič s srnicama na domačem vrtu leta 1940. Osiroteli srnici sta nadobudna fantiča hranila, varovala in se z njima igrala. Domov ju je prinesel Volbenkov oče, lovec in trgovec na Rakeku Anton Demšar.

Lovska zakonodaja je stalno spreminjala in se prilagajala novim lastninskim razmeram. Običajno pa si je pravico do lova kot lovski regal vzel vladar, ki je potem podeljeval lov svojim vazalom. Lovski patent Marije Terezije iz leta 1750 je določal, da je treba vsa lovišča oddati v zakup, zakupnina pa se mora stekati v državno blagajno. S tem je bil dosledno uveljavljen vladarski regal – izključna pravica vladarja oziroma države do razpolaganja z divjadjo in lovom. Nekaj sprememb je uveljavil že Jožef II, do večjih sprememb pa je prišlo po marčni revoluciji s patentom leta 1849. Pravico do lastnega lova so dobili lastniki strnjenega zemljišča 200 in več oralov (115 ha), druga lovišča pa so pripadala občinam, ki so jih morala dajati v zakup. V obdobju po marčni revoluciji je nekaj časa vladalo nekakšno brezvladje, na lov so se podali tudi kmetje, ki so morali dolgo obdobje zatajevali svojo lovsko strast. To je sovpadalo tudi z odkupom služnostnih pravic v gozdovih, tako da je bilo lastništvo urejeno šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Zakupnino so delile med lastnike zemljišč glede na njihovo velikost. Podobna ureditev je bila uveljavljena tudi v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji. Lovišča so se oddajala v zakup na javni dražbi.

Tako so se v želji, da izlicitirajo lovišče, lova željni vaščani Rakeka in okoliških vasi združevali in organizirano nastopali. Avgusta leta 1921 so na sestanku pri gostilničarju Gorniku ustanovili Lovski klub Srnjak Rakek. Akcijo sta vodila mesar Ludvik Demšar in uradnik železniške direkcije Stane Likar, klub pa so sestavljali še: Anton Demšar – trgovec; Anton Stražišar – Abler – kmet; Ivan Fatur – gostilničar; Franc Gornik – gostilničar; Jakob Bučar – mesar; Andrej Pirc – kmet; Franc Zorc – železničar in predvojna lovska čuvaja: Janez Žnidaršič – Starc in Lovro Štrukelj – Rajc. Klub se je v naslednjih letih širil z novimi člani. Lovišče Rakek so izlicitirali na Okrajnem glavarstvu v Logatcu. Kot se spomni Volbenk, se je na javno dražbo z denarjem odpravil Ludvik Demšar in uspel. Tako so lova željni Rakovčani lahko legalno opravljali lov. Prej je bil marsikdo “raubšic”; pa tudi potem se je še marsikdo ukvarjal s krivolovom in si izboljšal enolično prehrano.

Viri:

  • Volbenk Demšar
  • Kronika Lovske družine Rakek, Janez Steržaj, 1996.

Kraj: Rakek
Datum: 1940
Avtor: neznan
Zbirka: Volbenk Demšar
Skenirano: 4. 4. 2019
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: