Skip to content

1875 Ljubljana – Praprababica Jožefa

14. 01. 2020

Na fotografiji nalepljeni na karton je moja praprababica Jožefa Lavrenčič, rojena Dekleva. Sklepam, da je slika nastala istega dne kot slika njenega moža Andreja, saj je številka njene fotografske plošče, navedene na hrbtni strani kartona, takoj naslednja zaporedna številka za moževo.

Slikala sta se pri fotografu Vincenzu Lobenweinu v takratnem hotelu Slon (Elefant) v Ljubljani.

Zelo malo vem o svojih prednikih pred davnimi leti, o Jožefi in Andreju le nekaj dejstev. Iz Postojne v Ljubljano sta se v tistih časih najbrž pripeljala z vlakom, saj je bil to takrat že nekaj let najhitrejši javni prevoz. Poskušam si predstavljati takratno Ljubljano in njiju oba pred približno sto petinštiridesetimi leti. Izstopata iz vlaka in Andrej naroča postreščku, da jima odnese prtljago do kočije pred kolodvorom. Na vogalu dasta beraču vbogajme. Kočijaž ju odpelje proti Kongresnemu trgu. Nastanita se v svoji hiši. Pred Andrejem je bil lastnik te hiše – na današnjem naslovu Kongresni trg 13 oziroma Vegova ulica 2 (do leta 1877 je bilo to Kapucinsko predmestje s hišno številko 29 oziroma 30, kasneje Congress – Platz oziroma Kongresni trg 12) – njegov oče Marko Lavrenčič (Laurenzhizh) z Unca. Hiša je imela v svoji dolgi zgodovini veliko lastnikov.

Gre za najstarejšo stanovanjsko hišo na vogalu z Vegovo ulico in prvo od treh na južni strani trga (soseda monumentalne palače deželnega dvorca), ki je bila združena iz dveh hiš, starejše s konca 18. stoletja in druge iz sredine 19. stoletja. V Prešernovih časih je bila tu gostilna Pekel oziroma V jami pri kapucinarjih. Vanjo so se gostje spuščali po stopnicah (od tod ime), saj je imela pivske sobe v prezidanem jarku starega emonskega obzidja. Stalni gost in nekaj časa tudi stanovalec te hiše je bil France Prešeren, na kar nas spominjata pesmi Ukazi in K slovesu, ki ju je posvetil domači hčeri [1].

Menim, da sta se imela Jožefa in Andrej med bivanjem v Ljubljani prav prijetno. Minevali sta zadnji dve leti njunega skupnega življenja. Mož Andrej je hudo zbolel in jo prekmalu zapustil. Za Jožefo in vso družino je bila to velika izguba. Njun sin Maks, moj praded, je imel takrat šele petnajst let. Jožefa je živela nato še šest let, dokler ni pri šestdesetih zapustila ta svet.

Po znanih podatkih se je Jožefa rodila v Ilirski Bistrici Jožefu in Mariji Dekleva. V enem od prejšnjih prispevkov sem navedel podatek sorodnice, da je bila Jožefa Andrejeva sestrična, v kar pa sem začel dvomiti, saj za to zaenkrat nisem našel verodostojnih dokazov v rodoslovnih podatkih. Nesporno pa sta bili družini Dekleva in Lavrenčič medsebojno povezani: Andrej je bil poročen z Jožefo Dekleva, njen brat Anton Dekleva pa z Andrejevo sestro Marijo Lavrenčič.

Na sliki ima Jožefa okoli dvainpetdeset let. Pričesko si je skrbno uredila, po sredini ima prečko, tako kot na družinski sliki pred približno desetimi leti. Okoli vratu si je nadela ogrlico z obeskom v obliki rožice, v ušesih ima uhane. Videti je tudi del obleke, ki se je zapenjala z gumbi.
Moj oče Marjan je zapisal, da je na sliki njegova prababica, mati njegovega deda Maksa.

Fotografska plošča za Jožefin posnetek je imela št. 49660, za Andrejev pa št. 49659.

Viri:

  • Ivan Lavrenčič (fotografija)
  • Kongresni trg z okolico do Prešernovega trga, Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana, atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana, 2009 – http://www.sistory.si

Kraj: Ljubljana
Datum: okoli leta 1875
Avtor: Vincenz Lobenwein
Zbirka: Janez Lavrenčič
Skenirano: 18. 11. 2015
Oblika: carte de visite (posetnica)

One Comment leave one →
  1. 14. 01. 2020 08:24

    Ooo, kaj vse si raziskal in odkril! Imenitno!

Dodajte komentar

%d bloggers like this: