1952 Stari Kot – Prvo sveto obhajilo in birma
Ivančav Lojze (Alojz Miklič) iz Starega Kota je imel po vojni fotoaparat, ki ga je pred slikanjem prekril s črnim pregrinjalom. Ta sličica je produkt tega aparata, otroci in mamici so mu bili za posnetek zelo hvaležni. Ostal je spomin na povojne čase, ko se je bilo treba zelo potruditi, če so hoteli otroci opraviti ta sveti zakrament. Lojze jih je slikal nedaleč stran od njegovega doma na Pavličkovem vrtu pred hišo Valerije in Ludvika Ješelnika.
Ker verouka v Starem Kotu ni bilo, so ti otroci hodili peš po bližnjici k verouku v Drago k župniku Francu Lončarju. Pot je bila naporna že za odraslega človeka, kaj šele za otroka. Za tja in nazaj so porabili najmanj dve uri hoda. Da so bili otroci varni, so šli včasih z njimi starši, največkrat pa so šli sami. Verouk ni potekal tako kot danes. Bil je v nedeljo po maši in to le nekajkrat. Starokotarski otroci so se na svete zakramente pripravljali skupaj z dragarskimi otroki. Župnik jih je posedel v prve klopi pred oltarjem, jih tam učil molitve in tako pripravljal na obhajilo in birmo. Jaz nisem šla k verouku noben krat, ker je bila pot od mojega doma v Drago še enkrat daljša. Mama me je naučila dve molitvi: Sveti angel in Oče naš. S tem znanjem sem šla k obhajilu – prav tako v Drago kot starokotarski otroci.
Še isto poletje so šli k birmi v Čabar, ker so se starši bali, da bodo posvetne oblasti birmo prepovedale. In res je prišlo do zapletov. Birma je v Čabru potekala za zaprtimi vrati oz. v zaklenjeni cerkvi. Farani so v Čabru prejšnji dan škofa skrili v zvonik, ker so bili obveščeni, da bodo komunisti škofa napadli in obred prepovedali. Po končanem obredu so vsi hitro odhiteli proti domu in ni bilo nobenega fotografiranja. Le-to je bilo kasneje v Prezidu ob cerkvi. Tja so jih po dogovoru s prezidanskim župnikom, ki jih je slikal, z vozom pripeljali starši v birmanskih oblačilih.
Mamici sta:
- Valerija Ješelnik in
- Francka Janež iz Starega Kota.
Spredaj so otroci:
- Valika Ješelnik (Valerijina hči),
- Franci Janež(Hadalinov iz Starega Kota) ter
- sestrici Kristina in Marija Janež (Franckini hčeri).
Tiskane črke je napisala Kristina, imena oseb na sliki pa je sedaj napisala sestra Marija.Viri:
- Marija Janež por. Pečnik
Kraj: Stari Kot
Datum: 1952
Avtor: Alojz Miklič (fotografiral z aparatom, pokril se je s črnim pregrinjalom)
Zbirka: Marija Pečnik
Skenirano: 17. 3. 2020
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Domnevam, da je bil tu omenjeni Alojz Miklič ista oseba kot drugi mož moje tete Micke, mamine sestre. Videla sem ga le enkrat, slišala pa zelo veliko zanimivega o njem še dolgo potem ko je umrl in zdaj mi je zelo žal, da ga nisem bolje spoznala, ko je bil še čas.
In, Tilka, spet si napisala zelo zanimivo, tipično in dragoceno pričevanje o nekem dogodku, ki bi drugače utonil v pozabo. Hvala.
Res je , Milena, bil mož tvoje Micke. Binklarji smo ponosni nanj. Pisal je kroniko Starega in Novega Kota, pesmi (Ne vem, kje so končale.),je fotografiral in še in še. V prohodnosti kaj več o njem.
Se že veselim!