Skip to content

1918 Piava – Čevljarja na Piavi

3. 06. 2020

Na sliki sta čevljarja avstro-ogrske armade ob reki Piavi.

Fotografska dokumentacija prve svetovne vojne je kar obsežna. Slike nam nazorno kažejo, kako so se razmere spreminjale in predpisi o nošenju uniforme rahljali. Obleka in obutev sta se slabšali iz leta v leto, čeprav je vojska odšla na fronto dokaj dobro opremljena. Večinoma so vojake premeščali z ene fronte na drugo. Mnogi so zaokrožili v smeri urinih kazalcev: od vzhodne fronte na tirolsko in tako naprej do končne postaje na Piavi, če so seveda preživeli. Vremenske razmere so bile na fronti še slabše kot v zaledju. Vojaki so se borili v blatu, snegu, plundri. Časa in sredstev, da bi ustrezno vzdrževali za obutev ni bilo, zato je nezadržno propadala in razpadala.

Pred prvo svetovno vojno je Anton Vuk v Mirnu vodil čevljarsko delavnico. Med vojno je postala močna proizvajalka obutve za vojsko. Z vstopom Italije v vojno pa Miren ni bil več varen, zato je avstrijska oblast preselila celotno čevljarsko tovarno v Mozirje in okoliške vasi na Štajerskem. Transport obutve se je podaljšal, vojaki na fronti pa so bili poleg tega še zadnji v vrsti za nove čevlje in tudi obleko. »Znajdi se«, naj bi rekel Tito, ko si je z glisto zavezal čevelj. Tudi avstro-ogrski vojaki na fronti so se znašli – vsak po svoje in po danih možnostih. Eden (obstaja slika) si je celo spletel čevlje iz slame. Za suho vreme je bilo, kaj pa pozimi … Nekateri so si privezali podplat z vrvjo. Voda je šla noter, ven pa tudi. Vsaj v podplate ni zbadalo. Zaradi vsega tega so bili čevljarji in drugi obrtniki v zaledju fronte nujno potrebni. Ni bil pa vsak primeren za to delo. Čevljar je moral biti sposoben ročno narediti čevlje ali škornje od krojenja, rezanja, oblikovanja do šivanja zgornjega in spodnjega dela obutve. Ob minimalni porabi materiala in časa je moral znati popraviti popolnoma ponošene čevlje tako, da so bili znova primerni za uporabo.

Na sliki vidimo dva neznana čevljarja. K njima so vojaki nosili v popravilo svoje zmahane čevlje. Včasih so imeli rezervno obutev, velikokrat pa ne, zato je bilo nujno, da se popravilo čim prej opravi. Ker pa so imeli čevljarji veliko dela, se to praviloma ni dogajalo. Se je pa dalo vse skupaj pospešiti s kakšnim zavojčkom cigaret, konzervo ali s čimer koli drugim uporabnim. Kovček s čevljarskim orodjem je vseboval: železno kopito s tremi nastavki, čevljarsko kladivo, klešče, več vrst šil, francoza, čevljarski nož – več vrst, čevljarsko pilo, vosek, dreto, šestosminske, petosminske in štiriosminske žeblje, 100 kosov podplatov, flike za zgornji del obutve, 100 komadov pet (za pete potempljat), čevljarske igle in 10 kosov usnja.

Čevljarja na Piavi

* Fotografija je iz zapuščine našega rojaka, fotografa Alojza Tomca. Ker so ta in številni drugi posnetki velike vojne nastali na več lokacijah, domnevamo, da vseh ni naredil Tomec sam. Vsekakor pa je on zbral negative in popisal zbirko (op. ured.).

Viri:

Kraj: ob reki Piavi, Italija
Datum: 28. avgust 1918
Avtor: Alojz Tomec
Zbirka: Anda Tomec
Skenirano: 18. 3. 2012
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: