1979 Cerknica – Hala Komunale Cerknica

29. 07. 2020

Strokovni ogled strokovnega kadra prispelih montažnih elementov za novo halo.

Leta 1977 je družbena skupnost prehajala na nov ustaven način financiranja splošne (proračunske) in skupne (interesne skupnosti) porabe, ki naj bi ga v celoti uveljavili v začetku leta 1978. Glavna značilnost novega sistema je pridobivanje sredstev za vso porabo z obliko svobodne menjave dela. Z novim ustavnim načelom se je uveljavila obvezna praksa, da lahko za osebno in za družbeno porabo trošimo le toliko sredstev, da ne okrnimo, oziroma da zagotovimo normalni reprodukcijski razvoj gospodarstva samega kot edinega izvora celotne porabe.

Tako je bila 21. 2. 1977 ustanovljena Samoupravna komunalna skupnost. S temi spremembami se je spremenila tudi vloga dotedanjega Komunalno – stanovanjskega podjetja. Med svoje prednostne naloge je SKS sprejela tudi naslednje priporočilo: Priporoči se delovnemu kolektivu Komunalnega podjetja, da se prilagodijo zakonski obliki organizacije posebnega družbenega pomena s tem, da se v tem smislu tudi organizacijsko, delovno in kadrovsko sanira.

Sam sklep je sovpadal tudi s tedanjimi razmerami in neljubim dogodkom na sistemu vodovoda Cerknica. Tako je Izvršni svet jeseni leta 1977 imenoval na Komunalnem podjetju prisilno upravo v sestavi direktor Sašo Miler, tehnični vodja Franc Tavželj, računovodja Mira Kavčič, sekretar Miroslav Juvančič, vodja investicij Ludvik Martinčič, vodja strojnega parka Slavko Štritof.

Mlado vodstvo je začelo svoje delo z vso vnemo. Do konca leta 1977 so bili usklajeni vsi potrebni organizacijski akti. Že v letu 1978 je gradbena operativa izvajala vrsto rekonstrukcij in novih vodov vodovodnega sistema. Zgradili so lekarno v Cerknici (sedanja veterinarska postaja). V letu 1979 so začeli z izgradnjo lastne hale za strojno opremo in gradbeni material. Nabavili so tudi kar nekaj težkih gradbenih strojev. Leta 1980 pa so se začele priprave za izgradnjo nove struge Cerkniščice.

Pri izgradnji nove hale so udarniško sodelovali vsi delavci tudi iz upravne stavbe, seveda vsak po svojih močeh Kolektiv je bil takrat zelo homogen.

V tem času je dobila Komunala tudi svoj znak, ki ga je izdelal slikar Božidar – Mišo Strman.

Sam sem poleg rednih del sekretarja opravljal tudi pridobivanje soglasij za posege pri posameznih delih. Tako se je zgodilo, da za zakoličeno traso elektrovoda iz Viševka do izvira Obrha, kjer smo tedaj gradili novo vodovodno zajetje, kmetje niso dali soglasja k postavitvi Elektro drogov, ker so bili ti zakoličeni po sredini njiv. Po dogovoru s predstavnikom Elektra Francem Godcem, sva šla na ogled trase. Ob pogledu na postavitev količkov je povedal nekaj sočnih ter začel premikati količke na robove njiv. Po trasi sva šla zlo hitro, tudi preko zoranih njiv. Moram priznati, da sem mu kljub precejšni razliki v letih, le s težavo sledil. Tako sem potem pridobil vsa soglasja za postavitev drogov.

Presenečenje je sledilo precej let kasneje, ko sem pripovedoval, kako sem dobesedno tekel za Godcem po trasi. Godec je bil namreč invalid in je imel eno nogo umetno.

Vodja nabave Lado Janežič, direktor Sašo Miler, vodja investicij Ludvik Martinčič.