1970 Cerknica — Balinplac za menzo
17. 09. 2020
Fotografija neznanega avtorja iz zbirke Silvane Orel je bila posneta v Cerknici nad staro Brestovo menzo. Nastala je enkrat okrog leta 1970. Tam sta bili, odkar pomnim, dve balinišči. Poleg balinarjev je bilo mnogokrat tudi veliko ljudi, posebno ob sobotah popoldne in ob nedeljah, ki so opazovali in poslušali balinarje pri igri. Ne samo gledanje, tudi poslušanje je bilo zanimivo. Mnogo kletvic sem slišal na tem balinišču. Posebno nekdo je preklinjal podobno ali je celo prekašal Polikarpa Khallana iz Visoške kronike.
Spredaj stojijo (na vseh segmentih od leve proti desni):
- Matija Obreza,
- Jože Kebe,
- Jože Mele in
- Polde Kos.
V zadnji vrsti pa so:
- gospoda na levi nisem prepoznal,
- najbrž Nada Kranjc,
- Janez Mele,
- Jože Kos in
- Emil Kos.
Možakar je po vsej verjetnosti Stane Caserman iz Cerknice.
Zgoraj sta:
- France Tavželj in
- Tone Kebe.
Spodaj pa:
- Vojko Harmel,
- gospe nisem prepoznal in
- Štefan Gašpar, ki je vodil Brestovo menzo.
Kraj: Cerknica
Datum: 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Silvana Orel
Skenirano: 15. 1. 2012
Oblika: fotografija
4 komentarji
leave one →
RSS - Posts
Obiskovalec te spletne strani me je obvestil, da je neznani gospod, ki stoji na levi v zadnji vrsti Ivo Staroveški, poleg njega je Dana Kranjc. Gospa, ki stoji levo od Štefana pa je žena od Staneta Casermana.
Staroveški ivan je zdraven gospe
Takšni stoli, ki so v ozadju so bili tudi na terasi Hotela in na vrtu Delikatese.
Aluminijski stoli, vidni v ozadju, so bili značilnost gostinskih lokalov. Proizvajal jih je Jadran Tvornica dječjih kolica i namještaja (Tovarna otroških vozičkov in pohištva iz Zagreba). Podjetje je bilo leta 2012 izbrisano iz registra, je pa zanimiva njegova zgodovina. Leta 1946 je z združitvijo treh podjetij( Rapid, Rašica in Velebit) nastala Tvornica metalnog namještaja i dečjih kolica Zagreb, kot največji proizvajalec otroških vozičkov v Jugoslaviji. Njena zadolžitev je bila že na začetku proizvodnja 30.000 vozičkov v dveh izvedbah, globoka in športna izvedba. Leta 1950 so začeli izdelovati kovinske vozičke, leta 1953 se preimenuje v Jadran in leta 1954 začne s proizvodnjo miz in stolov za gostinske obrate. Zato tudi ime Jadran, saj je proizvodnji program bil namenjen predvsem za potrebe turizma na Jadranu. Osnovne surovine so bile aluminij, les in plastika.
Gledano tudi z današnjimi očmi so tedanji aluminijski stoli in mize bili sodobno oblikovani in kvalitetno izdelani. V spominu pa so mnogim ostali v spominu tudi značilnem po ropotu ob premikanju miz ali stolov na terasah lokalov.
Stoli se še najdejo marsikje, kjer služijo svojemu namenu njihovim lastnikom. Stoli so bili v dveh izvedbah in sicer s stranskima naslonoma za roke ali pa brez. Izdelani so bili iz okroglih aluminijskih cevi sedež, hrbtni naslon in naslon za roki so bili iz lesenih letvic, običajno zelene ali modre barve. Minimalno potrebno vzdrževanje, barvanje lesenih letvic, zamenjava gumi čepov na nogah, je bilo skoraj vse. Današnji plastični stoli se nikakor ne morejo meriti s temi izdelki niti po obliki, uporabnosti, niti po trajnosti.