1961 Stari trg – Ena od prvih, če ne kar prva skupina starotrških vrtičkarjev

  Otroški vrtec v Starem trgu je začel delovati leta 1960. O tem je bilo tudi pri nas že nekaj napisanega. To sliko pa nam je posodil Branko Bavec iz Kozarišč in glede na vsebino omenjenega prejšnjega prispevka, je na njej verjetno kar prva skupina vrtičkarjev, ki jih je na sprehodu na Ulako posnel najverjetneje Jože Brglez, z njimi pa je vzgojiteljica Malči Grl. V skupini je bilo šestnajst otrok, katerih starše so morale organizatorke vrtca šele prepričati, da so jim zaupali v varstvo svoj naraščaj. Večinoma so bili otroci doma iz Starega trga. Nekatere njihove mame so bile dopoldne v službah, druge pa takrat niti še ne. Vsekakor pa je seme prizadevanj Juste Krajčeve, Marije Benčina in drugih padlo na plodna tla in vrtec v Starem trgu je bil kmalu premajhen.

Zakaj mislim, da je to kar prva skupina novoustanovljenega vrtca? Zato: Branko Bavec se spominja, da je bil vrtec, ki ga je obiskoval on, takrat še v stavbi nižje gimnazije oziroma višje stopnje osnovne šole, o čemer govori tudi citirani prispevek.

Njega sta oče in mama, oba uslužbenca na pošti, ki je prav tisto leto dobila prostore v novi blagovnici, imenovani TP Škocjan, iz Kozarišč vozila v vrtec z vespo, medtem ko je na primer Janka Šumrado iz Nadleska vozil v vrtec stari oče na kolesu … Druge je kdo od domačil lepo pripeljal za roko. V vrtcu so bili takrat še Zalarjev Dušan, Metka Erženova, Irena Robnik in Janez Petrič – Mažkov, vsi iz Starega trga … Druga imena so utonila v pozabo. Branko je imel kakih pet let, a otroci so bili različnih starosti, nekateri manjši, drugi večji od njega.

Branku je do danes ostal v spominu tisti vrtčevski sprehod na Ulako, ko je na koncu poti na klopci sedel Starotržan Rudi Markolčič in iz debele leskove palice pred njihovimi očmi delal trobento: previdno je oluščil lubje, ga zvil v kakih trideset centimetrov dolgo in na koncu približno devet centimetrov široko trobljo, ki jo je spel z velikim trnom. Na ožjem koncu je vstavil piščal iz vrbovega lubja in trobenta se je lahko oglasila. Otroci so bili očarani.

V vrtcu je bilo lepo in zanimivo, včasih pa morda tudi ne, kajti mali Branko je nekoč od tam kratko malo ušel. Kar sam se je napotil iz Starega trga po cesti proti domačim, a ne tako bližnjim Kozariščam, kjer so bili prijatelji, bili so dobro znani slikoviti kotički in neomejena svoboda … V vrtcu je seveda zavladala panika, ko so ugotovili, da Branka ni in povsod so ga iskali, a nazadnje se je vse srečno končalo.

Branko je hodil v vrtec samo nekaj mesecev čez poletje, a dovolj, da se mu je za vedno vtisnil v spomin …

Malči Grl, prva vzgojiteljica v Starem trgu. Ni bila domačinka, z možem miličnikom in družino se je kako desetletje prej priselila z brkinskega konca, otrokom pa je bila potem zvesta do upokojitve.

Deklica, ki jo Grlova drži čez ramo, je Irena Robnik. Tudi njen oče je bil miličnik, mama pa pomočnica v lekarni. Pred njo stoji Metka Eržen, med punčkami na levi kuka električarjev sin Dušan Zalar, kdo so še drugi otroci pa bi se težko reklo. Morda bralci lahko pomagajo …

Prvi na levi sedi Branko Bavec, ki je posodil sliko in obujal spomine na svoje vrtčevske dni. Poleg njega je mogoče Janko Šumrada ali Janez Voljč, četrti po vrsti pa je Janez Petrič. Sami pravi strumni notranjski fantje in dekleta!

Nekdo, mogoče kar vzgojiteljica, je skrbno zapisala datum nastanka slike: 12. maj 1961, mama pa je pripisala “prvi z leve Branko”…

Viri:

• Branko Bavec, Kozarišče, december 2020, ustno

Kraj: Ulaka nad Starim trgom
Datum: 12. 5. 1961
Avtor: najverjetneje Jože Berglez
Zbirka: Branko Bavec
Skenirano: 10. 12. 2020
Oblika: fotografija