1970 Rakek – Revija Vez
18. 02. 2021
Revija Vez je bila posebna izdaja ženske revije Svijet. Oboje je tiskal Vjesnik Zagreb, kot tudi revijo Start, Vseved in še mnoge druge. Njihov slogan je bil: »Tiskamo vse, razen denarja.«
Revijo je občasno kupila teta. Sama sem se z njo seznanila pri sosedi, ki je rada vezla s križčki. Meni je bilo bolj domače vezenje s stebelnim vbodom. To je podobno kot šivanje.
Moja soseda je vezla na blago leakril, ki je namenjeno prav vezenju s križci. Naučila je tudi mene.
Le nekaj slik je bilo barvnih. Ostale so bile črno-bele. Lepo je, da je vse v rumeni in beli barvi, da prt bolj izstopa. Kar se pa mene, kot ljubiteljico kiča tiče, je pa vseeno malo preveč našarjeno.
Takole pa je vezla mama. Pravzaprav je štikala. Zimski večeri so dolgi. In ko smo prebrali fižol, je bilo treba kaj početi. Ata je gledal televizijo, če ni bil ravno prenos seje CK ZKJ, v nasprotnem primeru je reševal križanke ali bral. Slednje sem počela tudi sama, mama pa je vezla. Ni trajalo dolgo, ko je okužila še mene. Napravila je veliko prtov in jih šenkovala tetam. Jaz sem delala bolj majhne prtičke, za pod kakšno vazo, ki je nikdar nismo imeli, in torej tudi prtička nismo potrebovali. Nekoč me je videla štikati stričeva žena. Prtički so ji bili tako všeč, da jih je kupovala od mene in prihajala z vedno novimi naročili. Moj prvi zasluženi denar. V Ljubljani jih je poklanjala (ali prodajala, kdo ve) svojim prijateljicam in bratu, ki je bil »bolj fin« kot mi. Bil je namreč anste, anez, ma klinc – anestezijo je dajal. K nisem mogla rečt anesteziolog. Kotenino, na katero je štikala, je kupovala »Pri Janezu« v Ljubljani. Trgovina je bila nasproti živilske tržnice, majhna, ampak dobro založena.
Takole je izgledal model v reviji. S pomočjo indiga si ga prerisal na blago. Mama za to ni potrebovala revije, saj so si jih ženske izmenjavale v fabriki, nekaj pa jih je imela še od svoje mame. Zdaj, ko sem v penziji, bi še z veseljem kaj izvezla, kakšno oblekco za vnukinji. Pa kljub novim očalom ne vidim. Pa saj tudi časa nimam. Kot je za penzioniste običajno. Imam pa polno prtov – ročno delo – če koga zanima.Slovarček:
- CK ZKJ: Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije
- indigo: indigo papir; papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo
Kraj: Rakek
Datum: 1970
Avtor: tisk OOUR Novinsko-revijalna štamparija Vjesnik
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 11. 2020
Oblika: revija
2 komentarja
leave one →
RSS - Posts
Ivanka, lej, lej, še več imava skupnega kot sva do zdaj ugotovili: ne samo, da sem tudi jaz kupovala revijo Vez, vezla kar precej in celo ta motiv vrtnic, ki praviš, da ga je izvezla tvoja mama imam narejen tudi jaz! Neustavljivo privlačen se mi je zdel, ima pa pri meni dolgo zgodovino: najprej sem si naredila ta motiv potrojen na spodnjem delu svetle obleke, ki je bila tako nobel, da sem jo oblekla samo enkrat, potem pa se je že obupno skrčila in dolgo je sama visela v omari. Potem sem enkrat krilo odrezala in iz njega naredila počitniško torbo, pravzaprav bolj malho. In ker tudi malhe nisem veliko rabila, je iz nje nastala prevleka za blazino, na kateri se še dandanes nabira prah… Čutim potrebo po nekakšnem zavetišču za vsa ročna dela, ki jih nihče več ne občuduje in bodo romala na grmado, ko bo izdihnila poslednja vezilja, saj bodo potomci mislili, da so jih naredili stroji na Kitajskem…
Vsi smo štikali, tudi jaz! Podrobnosti se ne spomnim. Mi je pa pod roke ravno prišel prtiček, ki sem ga štikal v 4. razredu. Boža ga je hotela vreči kar v smeti.