Skip to content

1965 München – Franc Hrbljan na delu v Nemčiji

4. 03. 2021
tags: ,

Odhajanje na delo v tuje kraje za krajši ali daljši čas je stalnica med ljudmi v naših krajih od konca 19. stoletja naprej. Mnogi odhodi, ki so bili na začetku mišljeni kot začasni, za boljšim in hitrim zaslužkom, so se velikokrat prelevili v odhod za vedno, torej v izseljenstvo. Zgodovina tega odhajanja iz časov pred prvo svetovno vojno in med vojnama je dokaj dobro popisana. Veliko je napisanega tudi o življenju naših ljudi v Južni Ameriki, kamor jih je veliko odšlo takoj po drugi svetovni vojni. Odhodi v evropske države, predvsem v Nemčijo po drugi svetovni vojni je časovno najbližje, pa vendar v megli. Razdeljeno je na t. im. politično emigracijo takoj po vojni, ekonomsko emigracijo in končno na odhajanje na začasno delo v tujino, ki se je začelo okoli leta 1960 in praktično traja še danes. Hrbljan Franc – Jeršanov iz Velikih Blok je bil eden od 13 vaščanov naše vasi, ki so si v tistih letih našli delo v tujini, skoraj vsi v Zahodni Nemčiji. V Nemčiji je delal 7 let.

France, rojen leta 1923, se je zidarskega poklica učil pri znanem mojstru Jožlju iz Nove vasi. Čudežno je preživel kalvarijo druge svetovne vojne. Tudi spopad v Grahovem, konec novembra 1943, ko se je skril pod cestno tehtnico in se rešil smrti v ognju. To kaže na njegovo moč preživetja, ki je postala pregovorna. S sestro in materjo se je po vojni oprijel dela na domači kmetiji in pri obnovi porušenih domačij po Blokah. Zaslužki so bili skromni, takratni sistem kmetom in obrtnikom ni bil najbolj naklonjen. Leta 1957 se je oženil z 10 let mlajšo Justino Hribar – Namretovo iz Studenca. Danes 88-letna Justina pove: “Pri Jeršanovih je bila revščina, midva s Francetom pa oba huda za delo, ne vem kdo je bil hujši, jaz ali on. Vsega sva se lotila, samo da bi se kam naprej prišlo.” Leta 1961 si je France pridobil dovoljenje za odhod na delo v Nemčijo. Delo si je našel pri gradbenem podjetju, ki je delalo v Münchnu in okolici.

ZR Nemčija je bila takrat v obdobju gospodarskega čudeža. Povojno ameriško pomoč so Nemci temeljito izkoristili. Kanclerja Adenauer in Erhardt ter pregovorna pedantnost in delavnost Nemcev so Zahodno Nemčijo dvignili iz kolapsa po vojni. Nemška marka je postajala simbol trdne valute. Za tak razvoj je manjkalo dobrih delavcev na vseh koncih. Leta 1961 so na vzhodu zgradili Berlinski zid in dotok ljudi iz Vzhodne Nemčije se je čez noč ustavil. V ZR Nemčijo so zato začeli prihajati delavci iz južne Evrope, Španije, Italije, Grčije, Jugoslavije in kasneje Turčije. Nemci so strogo ločevali svoje državljane in delavce na začasnem delu t.im. Gastarbeiterje. Sistem ni bil naravnan na integracijo le teh v nemško družbo, ampak na ponujanje dela in zaslužka, dokler je bilo dela dovolj, in to v panogah in pokrajinah, kjer ga je bilo dovolj. Če je dela primanjkovalo pa so bili ti delavci prvi, ki naj bi odšli, od koder so prišli. Nemški uradi so izdajali dovoljenje za delo – Arbeitserlaubiss za določen čas, poklic in zvezno deželo. Na osnovi tega je delavec dobil dovoljenje za bivanje – Aufenhaltserlaubniss. Prihod delavca je bil odobren ob obeh izpolnjenih pogojih. Iz Jugoslavije so se odhodi začeli okoli leta 1960. Do leta 1973, ko je nastopila naftna in gospodarska kriza v ZRN, je tam že delalo okoli 350 tisoč Jugoslovanov, med njimi okoli 45 tisoč Slovencev. Velika večina so delali v Porurju ter južnih delih ZRN v deželah Baden Wüttemberg in na Bavarskem. Današnji sistem že temelji na integraciji tujcev v nemško družbo.

France je ves čas delal pri gradbenih firmah, vsak prosti čas je izkoristil še za fušanje na drugih gradbiščih, ali pa se je oprijel drugih del, npr. dobave premoga gospodinjstvom. Stanoval je v skromnih razmerah, največkrat v gradbenih barakah, če ni bilo drugače, pa mi je nekoč povedal: “Tudi v stari gumi velikega gradbenega stroja sem spal na gradbišču.” Važen je bil zaslužek. Kdor je bi bolj žejne sorte ali pa ga je konec tedna premamilo mesto in ženska družba, je imel komaj za sproti in ni privarčeval nič.

München sicer ni daleč, a France je prihajal domov le nekajkrat na leto, navadno za velikonočne in božično-novoletne praznike. Ob prihodu domov je takoj zgrabil za delo in pogledal v hlev ter po njivah. Pogosti so bili obiski interesentov za uvoz kakšne opreme iz Nemčije, posebej avtomobilov. Za delavce na začasnem delu v tujini so veljala posebna pravila in olajšave pri uvozu. France v tistih časih avtomobila še ni imel, jih je pa kar nekaj uvozil za znance in prijatelje. Marka je bila valuta, za katero se je tudi v Jugoslaviji dobilo marsikaj. Država je rabila devize kot Sahara vodo. Pri Jeršanu so tako imeli prvi traktor v vasi, kosilnico, pa mešalec za beton in celo vrsto ostalega orodja, ki smo si ga potem hodili izposojat. Kot vidimo na sliki, takrat tudi v Nemčiji ni bilo zaščitnih čelad za delavce, pa rokavic in namenskih zidarskih odrov ali ograjenega gradbišča. Važna je bila hitra in kvalitetna gradnja in gastarbeiterska cena.

Leta 1968 se je France končno vrnil domov. Doma ga je čakala družina tudi 10 letni Stanko in 2-letni Franci. Leta trdega dela v Nemčiji je znal opisati predvsem s hudomušne strani vse do pozne starosti. Noben padec z odra ali številne druge poškodbe mu niso mogle do živega. Tudi poplavo jeseni 2014, ko so njegove copate že plavale pod posteljo v hiši, je pospremil s smehom. Umrl je leta 2016 in v imenu vaščanov sem se poslovil od njega.

V Francetovem albumu iz tistih let je tudi slika hiše, kot so se takrat delale v Nemčiji ali Ameriki. Vedel je, da bodo prej ali slej prišle tudi k nam. In res so prišle okoli leta 1980- z imenom hiše “na L”.

Zdomci so se, tako kot France, večinoma vrnili domov. Domov so prinesli širino, tehnični napredek in v veliki meri posodobili kmetijstvo. Veliko se jih je lotilo samostojne obrti in podjetništva, saj je bil razvoj tega v domovini v velikem zaostanku za Nemčijo. Pripadnost domačim krajem in Sloveniji je največkrat zmagala in vrnili so se domov. Tudi v našo vas se jih je za stalno vrnilo 10.

Slovarček:

  • fušanje: delo na črno

Viri:

  • Justina Hrbljan, Velike Bloke
  • Franci Hrbljan, Velike Bloke

Kraj: München, okolica
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Franci Hrbljan
Skenirano: 22. 1. 2021
Oblika: 2 fotografiji

2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    4. 03. 2021 20:33

    Oh kako krut je boj,da preživiš.

    Liked by 1 person

Trackbacks

  1. 1965 Ljubljana – Franc Hrbljan na dopustu iz Nemčije | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: