1908 Planina – Malni

Za zmeraj mlinar je odšel
in stari mlin je onemel,
se mlinski kamen ne vrti,
le voda kot poprej šumi. *

Pred prvo svetovno vojno je tu živelo več kot sto ljudi. Bilo je šest malih posestnikov, ki so imeli skupaj osem jarmov, 23 parov mlinskih kamnov in stope za kašo in ješprenj. Stalo je enajst stanovanjskih hiš in najmanj šest gospodarskih poslopij. Posestniki niso bili revni in njihove družine so bile velike. Značilno za mlinarje je bilo, da so se vdovci ženili tudi po trikrat. V mlin je vsaka rada prišla. Lačna ni bila. Imeli so tudi številno služinčad, ki je prav tako živela v tem naselju. Plačilo za mletje v mlinu je določila Marija Terezija, da mlinarji ne bi goljufali revnih kmetov. Bilo je za vse enako – ena osmina mernika. Od leta 1928 so imeli svojo elektriko, ki so jo izvažali v Italijo, en meter čez mejo. Uredili so si javno razsvetljavo, majhno trgovino in »dopolavoro«. Italijani so tu naselili italijanske oglarje. Kraj pa so imenovali Mulini villa Kacia.

V mline in na žage so vozili ljudje iz bližnjih in bolj oddaljenih krajev. Mleli so predvsem za bogatejše trgovce in vojsko, žagali za lesne trgovce in domačine, tudi les za vžigalice, ki so jih izdelovali v delavnici v Gornji Planini.

Od tu izhaja priimek Milavec. Zaselek so imenovali tudi dolina mlinov – Muhlthal. Domačini so to narečno izgovarjali kot »milav«.

V hiši na levi so bili sprva financarji, pred vojno so se preselili. Za njo so bile zadaj v gozdu še tri hiše. Ena je bila Laškerjeva, ki je pogorela leta 1942. V eni je imel žago in mlin firšt, za tretjo ni podatkov. Na levi strani sta Modrijanov mlin in žaga, poleg njiju korita in za njima jez.

Med obema vojnama je Modrijanovo posestvo obsegalo enonadstropno stanovanjsko hišo, mlin in žago. Prvi lastnik je bil leta 1861 Franc Modrijan, po njegovi smrti pa žena in sin. Po vojni so mlin in žago prodali na dražbi.

Sredi slike je hiša Gornjega Milavca, kjer so živeli moji predniki. Imel je stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Rapalska meja je tekla ob desni strani ceste, na sliki je na levi, zavila čez jez in naprej. Gornji Milavec je pristal v Italiji, Spodnji je ostal v Jugoslaviji. Italijanski režim je prekinil delovanje mlinov in žag. Vrhniški lesni industrijalec je leta 1935 tu postavil žago venecijanko.

Tu vidimo mlin Dolnjega Milavca, ki je deloval še po drugi svetovni vojni. Leta 1960 so jim odvzeli obrtno dovoljenje in je brez njega obratoval do leta 1982. Posestvo je obsegalo žago, mlin, kozolec in stanovanjsko poslopje. Zadnji mlinar je bil Andrej Milavec starejši. Za njim je v mlinu delala njegova žena Alojzija. Andrej Milavec, ribiški čuvaj na Unici, je občasno žagal za svoje potrebe. Tu so se zbirali partizani, kurirji pa dobivali moko za svoje soborce.

»Vsak je padel v vodo. Je moral pasti. Samo enkrat je moral pasti. Vsak je enkrat plaval in nikoli več! Vsaka krava je enkrat padla v vodo, potem je natančno vedela, kako se mora obnašati ob vodi. Ribiški čuvaj, ki je živel z družino v Malnih, je gledal malega Milavca skozi kuhinjsko okno in čakal. Nato je rekel: »Zdajle pa bo …« In ko je padel sin v vodo, sta starša hitro stekla in ga potegnila ven. Ker so se potem bali vode, ni nihče nikoli utonil, razen dve ali triletnega otroka prav na meji tako, da je potem pri ugotavljanju vzroka sodelovala mednarodna komisija.«
Iz knjige Planinska dolina, Ljudje in kraji ob Unici, izdala Župnija Planina pri Rakeku leta 2009.

Nič.

Slovarček:

• *: Prva kitica pesmi Svetlane Makarovič z naslovom Stari mlin. Pesem je objavljena v zbirki Bo žrl, bo žrt, ki je izšla leta 1998 pri Mladinski knjigi v Ljubljani.
• mernik: prostorninska mera za žito, približno 30 litrov
• firšt: knez, tudi predstojnik
• dopolavoro: Opera Nazionale Dopolavoro: italijanska fašistična organizacija za prosti čas in rekreacijo za odrasle

Viri:

• Andrej Milavec, Planina

Kraj: Planina, Malni
Datum: 1908
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 17. 3. 2021
Oblika: razglednica