Skip to content

1911 Škocijan pri Turjaku – Godba »Orli«

12. 06. 2021
tags: ,
by

Škocijan pri Turjaku je bil sedež pražupnije leta 1200. Duhovnija je bila verjetno ustanovljena že v 11. stoletju. Med podiranjem stare cerkve so namreč našli kamen z letnico 1006. Sem so se zatekali protestantski pridigarji, tudi Jurij Dalmatin. V bližini so arheologi našli gomile iz halštatske dobe. Po drugi svetovni vojni se je naselje imenovalo Staro Apno. Leta 1991 pa je prevzelo svoje staro ime Škocijan. Dobilo ga je po cerkvi, ki je posvečena sv. Kancijanu. Razglašena je za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno – arhitekturnega spomenika. V okolici je veliko podzemnih jam, ki so jim ljudje dali svoja imena: Martinca, Gorenčev hribček, Hrbček, Gradelca, Medenov kevdr, Trznarjeva jama, Brezno na senožetih, v Krajih, jama v Dulcah in jama v Cerovcu. V eni baje prebiva kraljica, ki je bila spremenjena v kačo in ima krono iz samih biserov. Pod nekdanjo šolo izvira ponikalnica Zdravšček, ki ji pripisujejo zdravilno moč. Dostop je označen s posebno tablo z napisom: »Studenček pod skalco, kako si vabljiv in v svoji prostosti tako ljubezniv. Kozarček si mali s pijačo hladno, šumljaje napolni mi vselej voljno.«

Leta 1906 je prišel za župnika Janez Jereb. Tri leta za tem, meseca julija, je ustanovil godbo na pihala. Za 100 kron je kupil v Gorici rabljene instrumente: krilovko, B trobento in dve Es trobenti. Novi bombardon (helikon) in C klarinet je naročil na Češkem pri firmi Hannavald. Najprej se je sam naučil igrati inštrumente. Znanje si je pridobival tudi pri priložnostnih glasbenikih, ki so zašli v Škocijan. »Potem sem pa fante učil, ko sem svoj čudni konservatorij končal,« je nekoliko hudomušno zapisal v škocijanski župnijski kroniki.

Obvladal je več instrumentov. Sam v godbi ni igral. Vzgojil je več organistov, zborovodij in kapelnikov. Nadarjene mlade je poslal v orglarsko šolo v Ljubljani. Godbo so sestavljali večinoma mladi od 12 do 18 let. Nekaj je bilo starejših. Igrali so po notah. Teorijo in instrument so se učili doma. Ob nedeljah in praznikih so vadili skupaj, največkrat do pozne noči. V začetku so koncertirali pred farovžem. Prvi dve skladbi za godbo je priredil župnik Jereb sam. V slovenski filharmoniji si je izposodil notno gradivo in ga prepisal. Fante je priganjal do onemoglosti. Kljub njihovim oteklim ustnicam ni odnehal. Rezultati so bili kmalu vidni.

Tak je bil začetek škocijanske godbe, ki jo je župnik Jereb poimenoval »prva godba na tedanjem Kranjskem«. Dejansko je to bila prva Orlovska godba na Kranjskem. Prvič so nastopili leta 1909 za veliki šmaren in pri polnočnici. Začeli so se vrstiti javni nastopi. Prvi je bil 28. marca 1910 ob ustanovitvi izobraževalnega društva in Orla. Gostovali so po vsej Dolenjski in tudi Notranjski. Nastopali so ob taborih, dramskih prireditvah, komemoracijah in na gasilskih veselicah. Prirejali so koncerte, ki so jih prihajali poslušat od blizu in daleč, celo iz Ljubljane. Zaslužek so porabili za odplačilo inštrumentov. Plačilo v naturalijah, ki je bilo tudi običajno, pa so pojedli in popili. Med prvo svetovno vojno niso delovali. Po njej pa je Janez Jereb godbo ponovno ustanovil leta 1920. Vodil jo je Anton Marolt. Preimenovala se je v Prosvetna godba v Škocijanu. Godbeniki so se menjavali, ostal pa je način delovanja. Prirejali so koncerte v domačem kraju in hodili na gostovanja. Igrali so skladbe, ki ji je aranžiral župnik Jereb. Imenoval jih je po krajih, iz katerih so bili doma glasbeniki: Gradež, Sloka gora, Rožnik, Javorje, Laporje, Škocijan. Bile so koračnice in valčki. Igrali so tudi žalne koračnice, skladbe Johanna Straussa in narodne pesmi v potpurijih. Godba je delovala do leta 1940.

Župnik Janez Jereb se je rodil v Ljubljani leta 1873. Umrl je na Čušperku leta 1937, pokopan je na Kopanju. V Škocijanu pri Turjaku je deloval od 22. oktobra 1906 do 8. oktobra 1930. Najprej je bil kaplan v Žužemberku, od oktobra 1901 do oktobra 1906 je bil župnijski upravitelj pri Sv. Vidu nad Cerknico. Že kmalu po prihodu je tu zgradil novo, večjo farno cerkev. Zgodovino fare in pomembne dogodke je opisal v Spominski knjigi. Župnišče v Škocijanu je bilo zanemarjeno in v tako slabem stanju, da mu prevozniki niti niso hoteli razložiti pohištva. Cerkev so nameravali obnoviti že leta 1891, a so leta 1898 obnovili in povečali le zvonik.

Župnik Jereb je začel z obnovo leta 1907 in istega leta so cerkev že blagoslovili. Gradbena dela je izvajal zidarski mojster Ronko iz Cerknice. Kljub obilici dela z gradnjo in duhovniški službi je našel čas za vzgojo, poučevanje in kulturno udejstvovanje. Ustanovil je izobraževalno društvo, dramsko sekcijo, več pevskih zborov in knjižnico. Za njegovo nesebično in požrtvovalno delo so ga pri Sv. Vidu nad Cerknico in v Lipljenah imenovali za častnega občana. Škofija mu je podelila naziv duhovnik svetnik. V znak hvaležnosti so mu ob njegovi smrti nekdanji župljani Škocijana postavili spomenik na pokopališču v Škocijanu. V letu 2003 je Kulturno društvo Škocijan odkrilo bronast reliefni portret in ga vgradilo v obnovljeni spomenik. Njegovo delo je bilo obeleženo tudi v tisku. Dnevnik Slovenec je leta 1934 v članku Iz preteklosti Škocijanske fare in cerkve obširno pisal o njegovem delu. Objavili so njegovo fotografijo in razglednico nove cerkve. Izdelali pa so tudi razglednice z njegovo sliko.

Sliko so prodajali kot razglednico.

Slovarček:

  • Jurij Dalmatin: slovenski protestantski teolog, pisec, rojen okoli 1547, Krško, umrl 31. avgusta 1589, Ljubljana
  • Halštatska doba: starejša železna doba ali Halštatska kultura je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
  • krilovka: trobenta z mehkim in temnim zvokom
  • bombardon (helikon): trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom

Viri:

Kraj: Škocijan pri Turjaku
Datum: 4. junij 1911
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Leskovec
Skenirano: 17. 1. 2010
Oblika: razglednica

from → 1911, Avtor neznan, razglednica, Škocijan pri Turjaku
No comments yet

Dodajte komentar

%d bloggers like this: