Skip to content

1939 Sofija – Sokoli na obisku

17. 06. 2021

Trije rakovški Sokoli so se fotografirali pred cerkvijo Aleksandra Nevskega v Sofiji, Bolgarija. Andrej Gregorič, lastnik fotografije je zapisal, da so na sliki Ivanov stric Janez Gregorič, Viktor Volk, učitelj na Rakeku in Ivan Gregorič, mesar na Rakeku. Slednji je bil Andrejev oče.

Leta 1939 je bil med 8. in 12. julijem v Sofiji IX. zlet bolgarskih Junakov in Sokolov. Iz Jugoslavije je prišlo nad sedem tisoč udeležencev, iz Slovenske Sokolske zveze 544. Prvi dan zleta, v soboto, so bila tekmovanja Zveze bolgarskih Junakov. Ti so bili nekaj podobnega kot Sokoli na naših tleh. Naslednji dan je bila uradna otvoritev zleta s povorko in štafeto do dvorca Vrana, kjer je živel bolgarski kralj. Vse dni so se vrstila različna tekmovanja. Zadnji dan dopoldan je bil ogled prestolnice, takrat je nastala tudi naša fotografija, popoldan še zadnja tekmovanja in narodni plesi. Za zaključek je sledila manifestacija z baklami in lampinjoni od zletišča do bulvarja Aleksandra I. Udeleženci so se začeli vračati domov, nekateri že ta večer, nekateri naslednje jutro. Ljubljanska župa je odšla 13. julija ob 20.40 z vlakom »Sok 15«.

V kinu Uranija v Beogradu so leta 1939 nekaj dni vrteli film »Jugoslovanski Sokoli na IX. zletu bolgarskih Junakov v Sofiji«. Posnela ga je firma Mišković iz Beograda. Ovekovečili so vse pomembne trenutke zleta. Naslednje predstave so bile v kinematografu Korzo v Zemunu. Zatem so ga poslali po vsej državi in ga predvajali v večjih kinodvoranah.

Viktor Volk se je rodil 23. septembra 1887 na Suhorju v Brkinih. Šolanje je zaključil leta 1908. Nadarjen je bil za matematiko in prirodoznanstvo. Delal je kot učitelj v Knežaku, Dolenji vasi pri Senožečah in v postojnski gimnaziji. Leta 1914 je bil vpoklican v avstrijsko vojsko. Istega leta so ga zajeli Srbi. Jeseni 1915 se je udeležil pohoda srbske vojske preko albanskih gora do morja. Tam je bil zajet. Odpeljali so ga na otok Asinara pri Siciliji, od tam pa v Francijo, kjer je delal v tovarni. Težko delo in slaba prehrana sta rodila upor. Viktor je bil brez dokazov in možnosti obrambe obtožen kot organizator upora in obsojen na pet let prisilnega dela. »Pomiloščen« je bil leta 1919. Vrnil se je v Postojno. Razmere niso bile več take kot pred vojno. Fašisti so že kazali svojo nestrpnost do Slovencev. Viktorja so hoteli premestiti v Toscano. Odstopil je in se preselil v Jugoslavijo, na Rakek, kjer je poučeval v meščanski šoli. Udejstvoval se je pri Sokolu in se povečal organizaciji za moralno in materialno pomoč učiteljem, ki so prišli iz zamejstva. Našel je zvezo z naprednimi tovariši in sodeloval s predvojnimi komunisti. Po padcu Kraljevine Jugoslavije se je med prvimi pridružil Osvobodilni fronti. Fašisti so ga že leta 1941 aretirali in odpeljali v internacijo. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Brkine in deloval kot partizanski učitelj. Po osvoboditvi je bil ponovno zaposlen na postojnski gimnaziji do leta 1954, ko se je upokojil. Petinštirideset let svojega življenja je posvetil pouku in vzgoji šolske mladine. V svojem prostem času je bil aktiven v kulturnih organizacijah. Umrl je 28. septembra 1976. Od njega so se poslovili tiho in skromno, kakor je živel vse svoje življenje.

Stolnica svetega Aleksandra Nevskega je pravoslavna stolnica v bolgarski prestolnici Sofiji. Zgrajena je v novobizantinskem slogu in služi kot stolna cerkev patriarha Bolgarije. V skrinjici levo od oltarja hranijo relikvije Aleksandra Nevskega, ki jih je dala Ruska pravoslavna cerkev. Sveti Aleksander Jaroslavič Nevski je bil  novgorodski knez, veliki knez Kijeva, veliki vojvoda Vladimir,vojaški vodja in pravoslavni svetnik. Rodil se je 30. maja 1220, Pereslavl-Zalesski, Rusija, umrl 14. novembra 1263, Gorodec, Rusija. Znan je po svojih uspehih v boju proti tujim zavojevalcem. Izgubil ni nobene bitke. Nepozabna je zmaga nad Livonskim redom v Ledeni bitki leta 1242. Okoli njega se je izoblikoval junaški sij branilca Rusije pred sovražniki, ki so napadali z vzhoda in zahoda. Največja težava so bili Tatari in Mogoli, ki so vdirali in pobirali davek. Aleksander si je dopisoval s papežem, ki mu je ponudil pomoč v zameno za podreditev Rusije papeškemu prestolu. Aleksander je ponudbo zavrnil in se zapisal v zgodovino tudi kot branilec pravoslavja pred Vatikanom. Za svetnika je bil razglašen leta 1547.

Andrej Gregorič je natančno zapisal vse podatke. Ker na sliki ni bilo več prostora, je dodal listič.
»V spomin iz Sofije dne 8. 7. 1939. To smo se slikali danes, to je cerkev Aleksandra Nevskega v Sofiji.« Pa še enkrat kraj in datum. Na lističu so rojstni podatki Janeza in Andreja Gregoriča.

Slovarček:

  • manifestacija: množično izražanje razpoloženja, navadno v znak podpore; velika, navadno več dni trajajoča prireditev

Viri:

Kraj: Sofija, Bolgarija
Datum: 1939
Avtor: neznan
Zbirka: Andrej Gregorič
Skenirano: 17. 3. 2021
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: