1885 Ljubljana – Vatel

Vatel ali tudi laket je stara enota za dolžino, ki so jo najpogosteje uporabljali za merjenje tkanin in vrvi in je poleg čevlja najstarejša dolžinska mera. Meril se je od komolca do vrha sredinca. Ta dolžina pa je bila kaj različna, in se je s časom, ko je človeštvo rastlo, se večalo, tudi večala, različna pa je bila od človeka do človeka. Poznali so ga že Sumerci. Bakrena palica Nipurskega vatla, prva znana standardna palica, je okoli leta 1950 pred našim štetjem določala sumerski vatel, ki je meril v današnjih merah 517,2 mm. V Egiptu je imel vatel okoli 46 cm. Ker so imeli ljudje različno dolžino od komolca do konca sredinca, so v granit vrezali standardizirani kraljevi vatel ali svetli vatel. Sploh je imel vatel, preračunan v današnje mere, kaj različno dolžino. Perzijski vatel je meril od 52 do 64 cm; arabski vatel je imel od 48 do 64 cm, rimski 44,46 cm, Judje so imeli vatel, ki je bil dolg od 46 do 61 cm.

V Avstro-Ogrski je veljalo, da ima vatel približno 77 cm. V nadaljevanju pa bomo spoznali, da se to ni uporabljalo prav dosledno.

Vatel je bil nekaj posebnega, saj ni sodil v uradni sistem starih dunajskih mer kjer so veljale naslednje dolžinske enote: črta (2,195 mm); palec ali cola (12 črt ali 2,63401 cm); čevelj (12 palcev ali 0,316081 m) in seženj (6 čevljev ali 1,896484 m).

Vatel pa se najde tudi v številnih prispodobah v naši literaturi in izrekih:

Prešeren Glosa (Poezije 1847):

Lani je slepar starino

še prodajal, nosil škatle,

meril platno, trak na vatle,

letas kupi si grajšino.

Tanja Tuma v romanu Brodnik (2021) zapiše kaj pravi založnik Schventner o Ivanu Cankarju, v pogovoru z odvetnikom in gornikom Tumo:

Kakor pravim, Ivana dobro poznam in vem, da ga ne gre meriti z običajnimi vatli.

Pa še nekaj izrekov:

Prostega časa ima na vatle.

Druge meri po svojem vatlu.

Tega ne moremo meriti z moralnim vatlom današnjih dni.

Vatel kot dolgostno mero so precej neenotno uporabljali. V knjižici na strani 301 (zgoraj) piše, da je bila četrtina vatla 20 (natančno 19,5) cm, tako je imel vatel 80 (natančno 78 cm).

Ko pa iz knjižice na straneh 364 – 367 preračunaš, pa ugotoviš, da je imel vatel 60,4 cm; zaokroženo 60 cm.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1885
Avtor: —
Zbirka: Danica Červek
Skenirano: 15. 6. 2021
Oblika: knjižica