1938 Vrhnika – O druščini pred Anžetovo gostilno
Sliko, na kateri je skupina Vrhničanov in še kdo iz okolice, je posnel fotograf iz ateljeja Foto Mara v Dolenjem Logatcu. Čas nastanka – poleti 1938 – sem določila po starosti dečka na sliki, po oblačilih upodobljenih in zelenju drevja v ozadju. Kakšna priložnost je bila, ostaja neznano; vsekakor nekaj poletno nedeljskega, še raje žegnanjsko prazničnega, saj fotograf iz Logatca v Vrhniko ni prišel kar tako – je že moral imeti svojo računico.
Kot vedno so zanimiva oblačila: praznična so in moda kratkih belih nogavičk za staro in mlado je očitna. Moški z biciklom ima precej posebno, čisto športno nošo: kratek dvovrstno zapet bluzon z reverji in všitimi žepi od strani ter kravato in pumparice z vzorcem ribje kosti – pri vožnji s kolesom se take, v tistem obdobju zelo moderne hlače ne umažejo ob verigi, se ne zapletajo vanjo in ne raztrgajo, če ravno ne padeš in porajsaš po šodru. Mladenič ima tudi punco, ki ga podpira, da ne pade iz imenitne poze. Pravzaprav podpirata drug drugega – dobro izhodišče za kaj več kot le slikanje v nedeljo popoldne. Bluza drugega dekleta z leve, Anžetove Rezke, ima obrobo, ki je morda ročno izvezena, njena soseda na levi pa nosi ohlapno svetlo oblačilo. Vidimo še dve vzorčasti ženski obleki, dvoje kril z bluzama in svetel kostimček. Ženske frizure so ravno postrižene, nekatere nakodrane z vročimi frizerskimi kleščami, druge imajo prečko v sredini ali ob strani in lase pripete z zapenci. So frizure kaj utrjene s sladkorno vodo ali pivom?
Tonček in njegova mama sta se pridružila skupini, ki se je fotografirala pri Anžetovi gostilni, čisto blizu hiše, kjer so živeli. Tako so na sliki trije otroci, trije možakarji in osem žensk – štirinajst skupaj, prevladuje mladina … Večina od rojstva živi tukaj, v Vrhniki, kjer takrat hiše pozimi morda še niso bile tako mrzle kot pozneje, ko je bila obnova požgane vasi samo zasilna – ostal je spomin, kako sta sestra in bratec vsak večer drgetala pod odejo in k sebi stiskala krotkega mačka, da ga oče ne bi opazil in nagnal. Vsaj malo ju je grel, higiena gor ali dol. Ampak to je bilo pozneje. Na tej sliki mirno podeželsko življenje še teče razmeroma normalno, čeprav je v zraku že čutiti nemir razrvane Evrope.
Ivanka Janežič je na hrbtno stran slike skrbno popisala,kdo je od leve proti desni na njej:
- žena Oščevega Toneta – poznala sem jo tudi jaz, ime ji je bilo Francka Avsec in po vojni je bila hišnica v naši šoli, kjer je z ostankom svoje družine tudi stanovala. Za začetek pouka oziroma ob koncu vsake ure in vsakega odmora je zvonila, a ne z električnim ali kakšnim drugim zvoncem. Imela je nekakšen medeninast votel valj, zdaj se mi zdi, da je bila mogoče hilzna od kakšne manjše granate ali nekaj podobnega, po katerem je vsakokrat potolkla z nečim kovinskim – in prav lepo je bilo slišati. Posebno ob koncu pouka …
- Anžetova Rezka – tudi njo sem vsaj malo poznala. Bila je prisrčna in zelo prijazna tudi z mano, komaj poznanim otrokom. Ko je bila že starejša, sem jo videvala, ko si je z Marofa mimo naše hiše za kurjavo s kočijco vozila odpilke ali pa odpadne kartone iz trgovine. Takrat je bila že precej uboga, ko pa je bil mlada, je bila nadvse veselo in prijetno dekle iz gostilne, ki je od svojih oboževalcev in gostov dobivala veliko razglednic, a je nazadnje ostala samska. Pravili so, da je potem, ko sta starša umrla, ljubiteljem vina iz vasi dovoljevala, da so si kar sami postregli, ker je bila prezaposlena z delom na domačiji in ni utegnila streči in zabavati še njih, kar se je seveda močno poznalo v blagajni.
- Okoliševa Ivana – je morda sorodnica Edvarda in Franceta iz prispevka 1920 Vrhnika – Štirje Vrhničani.
- Klepec od Fanike(?) Malnarjeve (?) – priimek Klepec je domač in pogost v Prezidu in Osilnici oziroma v “deželi Petra Klepca”.
- Francka z Nikotom – Ivanka Janežič je vedela več o njiju.
- Piškov Tone – to je mladenič s kolesom, najbrž se je pripeljal od nekod drugod.
- ? Francka – prijateljica Piškovega Toneta, katere priimka ne znam prebrati.
- Oščev Tonček od Toneta – Franckin sin in dobri znanec bralcev Starih slik.
- hčerka Petruščkove Angele – po vsej verjetnosti iz Vrhnike – kolikor vem, so bili v vsej dolini edino tam dvoji Petruščkovi.
- Matijeva Marjetka z Jelko M. – iz vrhniškega Kota, imenovali so jih tudi Štefanovi ali Štefancovi.
- Matijeva Nežka – najbrž iz iste družine.
- ?? – eno ime pa manjka – kdo je možak na sredini?
Tončka s slike je še majhnega pritegnil humoristični list Pavliha in posebno všeč so mu bile karikature. V eni od številk je bil vsak narod oziroma država prikazan skozi določeno žival. Tako je bil Amerikanec slon, Rus medved, Nemec volk, Italijan lisjak, Francoz petelin, Anglež lev in tako naprej. Vsaka številka Pavlihe je zakrožila po vasi, od hiše do hiše: šel je k Pircu, pa v Kot, v Skadulco, k Vrbarjem in naprej. Prenašali so ga največkrat otroci, kakršen je bil Tonček in si ga mimogrede še malo ogledali.
Kadar pa so po hišah ličkali koruzo ali predli, so včasih zraven peli, drugič pa je kakšna ženska ostalim na glas brala – Jalnove Bobre na primer ali kakšno drugo povest od Mohorjeve družbe. Otroci so bili na peči, fantje na klopi, drugi so delali svoje … vsi pa napeto poslušali …
Slovarček:
- hilzna: ohišje, tulec granate
- porajsati po šodru: grobo podrsati po grušču
- odpilki: prečni odrezki pri žaganju desk ali izdelavi lesenih predmetov (vzdolžni odrezki se imenujejo žamanje ali žajmajne)
- kočijca: enoosni ročni voziček z leseno posodo za tovor
Viri:
- N. N., Vrhnika, september 2021, ustno
Kraj: Vrhnika
Datum: 1938
Avtor: Foto Mara, Logatec
Zbirka: dr. Vladimira Janežič
Skenirano: 18. 6. 2020
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Trackbacks