Skip to content

1956 Bezuljak – Moje punčke (3)

24. 12. 2021

Po vseh pripetijah s punčkami pa sem si potihem še vedno želela punčko, ki bi zapirala oči. Na koga naj se obrnem, da bi se mi želja izpolnila? Zadnji moj up je bil Miklavž. Napisala sem mu ganljivo pisemce in vsebino podkrepila z risbico. Noč pričakovanja se je vlekla in vlekla. Vmes sem se enkrat iz mojega cimrčka pritihotapila v »hišo«, kjer so bili nastavljeni peharji, pa so bili še prazni.

Proti jutru pa se nas je Miklavž le usmilil. Poleg škundrov, orehov, jabolk, fig in rožičev, je bil v mojem peharju še mini plastičen voziček, v katerem je ležal drobcen plastičen dojenček, ki je premikal nogice in rokice ter odpiral in zapiral oči! Kakšno veselje!

Tudi ta dojenček je dobival oblekice, čeprav je bil zelo majhen in drobcen, saj je bil dolg komaj 6 cm. S sestro sva mu celo nalepili »lase«, tako da je iz dojenčka postala punčka. Žal so se oblekice in posteljnina v več kot pol stoletja izgubile.

Ljubezen do igranja s punčkami ni popustila niti v v višjih razredih osnovne šole. V tistih letih sem imela prijateljico Milko z Gmajnice, ki je čutila enako. Naredila mi je imenitno punčko iz blaga, ki pa se, žal, ni ohranila, jo pa imam še vedno pred očmi.

To so zgodbe vseh punčk iz mojega otroštva.

V varstvu pa imam še prav posebno punčko. Ni bila moja, vendar je še kako vpletena v moje življenje.

V Ljubljani sta živela mož in žena, ki sta imela dva sinova. Pričakovala sta tretjega otroka. Bodoči oče si je silno želel, da bi bila punčka, zato je že vnaprej kupil igračko, seveda punčko. Vendar je na svet ponovno pokukal fantek, ki je čez 27 let postal moj mož.

Punčka, sodeč po coklicah in oblekici Nizozemka, pa je obtičala kot okras na komodi v spalnici staršev. Bila je imenitna, saj je znala hoditi in žonglirati s krožničkom, ki ga je imela vpetega med rokama. Občasno so najbrž z njo »žonglirali« objestni fantiči in je zato ostala brez krožnička in brez ključka za navijanje. Sedaj je stara okrog 80 let.

Vsi, ki smo poznali zgodbo te punčke, smo se ob pogledu nanjo smejali.

Kraj: Bezuljak
Datum: 1956
Fotografiral: Miloš Toni
Zbirka: Ana Cunder
Fotografirano: 3. 12. 2021
Oblika: fotografije

One Comment leave one →
  1. Anonimno permalink
    24. 12. 2021 12:33

    Tudi sama sem bila ena od tistih , ki si je močno želela punčko z lasmi in očmi , ki se odpirajo. Hranila sem denar in si v osmem!!! razredu končno izpolnila željo .

Dodajte komentar

%d bloggers like this: