Skip to content

1974 Postojna – Delavska univerza

12. 01. 2022

Po letu 1970 je na pobudo podjetij »Transavto« Postojna, »GG Postojna odsek za Transport« in še nekaj podjetij, ki so imeli svoje delavnice za vzdrževanje voznega parka, prišlo leta 1971 do dogovora z Delavsko univerzo v Postojni o organizaciji študija ob delu Tehnične šole za strojništvo v Ljubljani za homogeno skupino vzdrževalcev, avtomehanikov in avto električarjev iz Postojnskih podjetij.

Z učenjem nisem imel večjih težav, večja težava je bila usklajevanje delovnih obveznosti s predavanji, ki so bila popoldan in ob sobotah. V tem času sem bil predvsem terenski avtomehanik na GG Postojna in večkrat sem prišel na predavanja naravnost s terena, kar je pomenilo, da sem bil včasih tudi brez prehrane. Predavanja pa so bila pozno v noč.

To je bila obremenitev za vse, zato jih je v prvem letu kar nekaj predvsem starejših, obupalo in prenehalo šolanje.

Fotografija je nastala pred Gimnazijo na Tržaški v Postojni po opravljenem zaključnem izpitu 18. 5. 1974. Iz nje je razvidna struktura slušateljev, nekaj nas je bilo zelo mladih, našlo pa bi se tudi starejše slušatelje.

Ker poznam le sodelavce iz Transavta in GG Postojna, pa še to po tako dolgem času ene le po imenu, spet druge le po priimku, se za imena udeležencev nisem odločil.

Jaz sem drugi v drugi vrsti, za mano pa mislim da je Boris Perko.

Tudi na tej fotografiji so prepoznani le nekateri predavatelji v prvi vrsti od leve: Marjan Gril, četrta Slava Pavlica (Brecelj), ob njej direktor Delavske univerze Postojna Stane Murkovič, za njim Slavoj Makarovič, desno ob direktorju Srečko Šajn.
Spričevalo, ki pa je prineslo grenak priokus. Na njem je namreč pisalo Tehnična šola za strojništvo v Ljubljani Delovodska šola avtomehaniške stroke. Seveda je prišlo do protesta.

Za vpis je bil pogoj dokončana triletna poklicna izobrazba z ustrezno delovno dobo. Po končanem dveletnem študiju pa naj bi imeli srednjo izobrazbo. Šele po pritožbi smo dobili uradno tolmačenje, ki se je glasilo takole: »Delovodska šola avtomehaniške stroke je notranja organizacijska enota tehnične šole za strojništvo v Ljubljani, Delovodska šola je organizirana po določbah Zakona o srednjem šolstvu ter se šteje kot tehnična šola.«

Želel sem se vpisati na strojno fakulteto, toda odgovor je bil, da predhodno šolanje ni ustrezno. Tako sem zajadral v družboslovne vode in končal Upravno fakulteto v Ljubljani tudi ob delu. Vse to mi ne bi bilo omogočeno brez razumevanja in pomoči žene Jane.

Naj na zaključku napišem še nekaj prigod z našimi predavatelji. Prvo kot prvo, starost učencev ni pomembna. Ko jih daš v razred in še posebno če se med seboj dobro poznajo in razumejo, je uspeh zagotovljen.

Matematika pri profesorici Martini Koman: Učili smo se »pitagorov izrek«. Profesorica je podrobno razložila učno snov ter na koncu vprašala, če še kdo ne razume, kar je razložila. Javil se je eden od starejših »dijakov« in dejal, da tega ne razume. Ponovno je vse še enkrat mirno ponovila. Pa še vedno mu ni bilo čisto nič jasno. To se je ponovilo najmanj petkrat. Vsi smo že obupali profesorica pa ni obupala in na koncu predlagala, da naj to prespi in drugi dan doma še enkrat vse predela. Temu se reče izredno debeli živci. Žal sem izvedel ob iskanju podatkov, da je spoštovana in priljubljena predavateljica letos julija umrla.

Slovenski jezik: slavistka Slava Pavlica: Pri njej smo našli šibko točko zgodovino cerkva in njihovo arhitekturo. Če nismo bili pripravljeni poslušati predavanja, smo pokazali sliko cerkve in vprašali po vrsti arhitektur te cerkve. Seveda smo se pri tem izmenjevali. Vprašanje pa je bilo vedno postavljeno tako, da smo za sliko vedno postavili napačno trditev. Če je bila gotska arhitektura, smo postavili trditev, da je to romanska ali obratno. Uspeh je bil zagotovljen. Namesto predvidene snovi smo poslušali predavanje o tej cerkvi. Na zaključku se nam je to malo maščevalo. Za zaključni izpit bi morali prebrati zajeten kup knjig. Časa do izpita pa 14 dni. Rešitelj je bil Stanko Janež in njegova knjiga »Vsebina slovenskih literarnih del«. Smola pa taka, pesnika Daneta Zajca pa v knjigi ni bilo.

Motorji z notranjim zgorevanjem, predavatelj Slavoj Makarovič: Predstavil je delovanje » frgazarja« in ga narisal na tablo. Pri tem je napravil napako in bencin ni imel pretoka. Nastal je splošen smeh. Večina slušateljev je bila le avtomehanikov. Predavatelj je risbo izbrisal in nadaljeval s predavanjem. Na naslednjem predavanju pa je začel s predavanjem o parnih kotlih in dejal, da je to izpitno vprašanje. Makarovič je bil baje vrhunski strokovnjak za parne kotle. Ta predavanja so potekala približno tri tedne, nakar je nadaljeval s poznano temo Motorji z notranjim zgorevanjem. Šele pred zaključnimi izpiti je povedal, da parnih kotlov ni na izpitih. Bili so le za discipliniranje slušateljev.

Organizacija dela in ekonomika: predavatelj Srečko Šajn: Bil je eden od strožjih predavateljev. Ker nismo imeli neke ustrezne literature, smo si izdelovali zapiske. Nastala je ideja in nekaj slušateljev se je zbralo in uredili smo zapiske, ki jih je žena Jana pretipkala in ciklostirala. Nastale so nekakšne skripte. To je opazil predavatelj in vprašal, kdo je to naredil, pohvalili smo se, da sami in ko je izvedel, da za tem stojim jaz, me je opozoril, da to ni dovoljeno, vendar naj to ostane v tem razredu, ter prosil za izvod zapiskov. Kasneje je celo dal popravke na naše zapiske.

Novejša zgodovina narodov Jugoslavije z družbeno ureditvijo: predavatelja zgodovinar profesor Evgen Dujc in občinski javni tožilec v Postojni Franci Mazi. Tandem, ki nam je znal skozi zanimiv način predstaviti suhoparno tematiko. Spomnim se zaključnega izpita. Ko sem prisedel pred njiju in izvlekel vprašanja, me je Franci Mazi vprašal, katero vprašanje je najtežje. Nekaj časa sem premišlja, potem pa le povedal, saj tak ali tako sem moral odgovarjati na vsa tri vprašanja. Prav takrat je mimo prišel direktor Tehnične šole za strojništvo v Ljubljani Jože Suvorov (po rodu z Rakeka) in vprašal kako gre. Franci Mazi je odgovoril, da škoda, da ni prišel prej, da bi slišal, kako sem izvrstno odgovoril na vprašanje, ki sem ga ocenil kot najtežjega ter dejal pa pojdimo na naslednje vprašanje.

Še podatki o izpitih na zaključnem izpitu kjer smo imeli naslednje predmete:

  • Slovenski jezik: slavistka Slava Pavlica (roj Brecelj);
  • Novejša zgodovina narodov Jugoslavije z družbeno ureditvijo: zgodovinar Evgen Dujc in občinski javni tožilec v Postojni Franci Mazi;
  • Motorji in motorna vozila: Slavoj Makarovič;
  • Organizacija dela in ekonomika OZD: Srečko Šajn;
  • Psihologija dela z osnovami didaktike: če se prav spominjam iz Javorja – Mihelič.

Pri zadnjem predmetu moram priznati, da sem od njega odnesel veliko znanja, ki sem ga v vseh nadaljnjih zaposlitvah s pridom uporabljal.

Slovarček:

  • Pitágorov izrèk: je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Vsota površin kvadratov katet pravokotnega trikotnika je enaka površini kvadrata nad hipotenuzo. Izrek lahko zapišemo tudi kot: c2=a2+b2
  • Frgazer: Uplinjáč ali karburátor pogovorno tudi fergazer (po nemški besedi Vergaser) je naprava za pripravo gorljive mešanice za bencinske motorje z notranjim zgorevanjem.

Viri:

Kraj: Postojna
Datum: 1974
Avtor: neznan
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 8. 12. 2021
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: