Skip to content

1960 Markovec – Deklc

11. 03. 2022

Kdor ve, kaj je deklc, naj dvigne roko!

Deklci so stenske vezenine ali pozneje potiski, ki so imeli funkcijo zaščite zidu pred umazanijo na izpostavljenih mestih, zaščito pred hladom zidu in hkrati ali samo krasilno vlogo. Obesili so jih skozi majhne zanke na žebljičke, večinoma na zid ob umivalniku, štedilniku, pri zaboju za drva, pri mizi, ob postelji ali pri razpelu v kotu. Praviloma so bili pravokotni, približno 1m x 1.30 m, tisti ob posteljah pa ožji in daljši. Veliko je bilo vezenih samo s temnomodro ali rdečo prejico – morda sta bili cenejši ali pa je bila taka moda – nekaj pa v bogatih, čim bolj živih barvah.

Tole na sliki je moj prvi in edini deklc, pa še ta ni izvezen do konca, manjka namreč napis “Dobro jutro!” V delo sem ga dobila kmalu potem, ko je šla mama delat v tovarno in sta bila z očetom pogosto v isti izmeni, jaz pa sama doma. Poleg naročila naj naberem zelenja za zajce, jih nakrmim, nahranim kure in jih zvečer zaprem, prinesem drv, pazim na hišo, se ne potepam in napišem nalogo, sem včasih delala tudi kakšno vezenje. Tegale je mama na kos kotenine prerisala s pomočjo od sosede ali sestre izposojenega muštra in tintnega papirja, kajti vnaprej natisnjenih vzorcev na blagu še ni bilo. Iz Amerike so včasih poslali papirje, s katerih si z vročim likalnikom odtisnil vzorec, ampak moj deklc ni nastal tako. Je pa res izvezen s prejicami, ki so ob mojem rojstvu, deset let prej, prišle v paketu iz Amerike.

Vezenje mi je šlo bolj v trdo, zlasti polni vbod na teh pikah je bil nov zame. Začela sem z vijoličasto črto ob robu, nadaljevala z obodom vrča in umivalnika in tako naprej, rdeče pike pa sem naredila nazadnje. Moje delo je sproti nadzorovala mama. Vsak dan sem se potila kako uro na klopi pred hišo in vezla kolikor se je dalo hitro – beri: nemarno – kajti prej nisem smela po vasi. Ker sem vztrajno sitnarila kako je vezenje težko in obsežno in je nazadnje nedokončan deklc za nekaj časa obležal kdo ve kje, je mama ocenila, da bo dober tudi brez napisa in bomo v naši novi hiši pač imeli takega, samo da bo. In tako je bil nekaj časa obešen nekje v kuhinji ali veži – potem so pa tako prišli iz mode. V predalu je počakal do današnjega dne kot nema priča moje nekdanje pridnosti ali nemarnosti, kakor kdo hoče.

Teh prtičev je bilo v vsaki hiši nekaj- v družinah z več (pridnimi) dekleti več, drugod manj. Včasih so imeli napise v srbohrvaškem jeziku, ker so prišli v vas s priseljenci z juga ali pa s “tepiharji”, ki so neuporaben tekstil, iz katerega so delali preproge, včasih poplačali s kosom belega bombažnega blaga, na katerem so bili natisnjeni vzorci za vezenje oziroma izdelavo deklca.

Motivi in sporočila na teh prtičih so bili različni: rože, geometrijski vzorci, človeške figure – gospodinja in njen mož, lovec in kuharica, deček in deklica, pa tudi živali – jeleni, srne, zajci, kokoši, mačke ali ptice. Pogost je bil tudi motiv keliha s hostijo in križem ali Jezusovo srce s trnjem in žarki.

Napise lahko razdelimo v nabožne, družinske, poučne, domovinske, šaljive in srbohrvaške – ali kako drugače, po želji. V moji zbirki, ki jo prilagam spodaj, je zapisano tako, kot stoji na deklcih (ne vedno slovnično pravilno in po današnjih pravilih smiselno).

Nabožni:

  1. Bog vse vidi, bog vse ve, greha se delati ne sme
  2. Presveto srce Jezusovo, usmili se nas!
  3. Če gospodinjstvo veselo je, blagoslov Božji najde se
  4. Kjer ljubezen biva, je božji blagoslov
  5. Delo pridnih rok blagoslovi Bog
  6. Daj nam danes naš vsakdanji kruh!
  7. Z Bogom začni vsako delo, da bo dober uspeh imelo

Družinski:

  1. Pri svojem ognjišču sreče si išči
  2. Ako ženka črno gleda, tudi možu je hudo, rajši v krčmi ti poseda, zato ženka glej lepo
  3. Ljubi mož, ostani doma, drugače si poiščem druziga!
  4. Pava krasi perje, žena pa moža
  5. Kuharica pridna čedna je vse hvale vredna
  6. Ne glej v lonec, ker nisi dal nič novec
  7. Ljubezen je sladka!
  8. Močna kot smrt je ljubezen
  9. Solnce ne sije tako lepo, kakor materino oko
  10. Od jutra do pozne noči se mamica trudi, le zame živi
  11. Dobro jutro!
  12. Sladko spavaj!
  13. Tole cvetje naj pove, da izpolnim ti želje

Poučni:

  1. Glej naprej, nazaj nikoli, nov pogum bo zdravilo tvoji boli!
  2. Zapomni si, da vsaki stan ima svojo dobro in slabo stran
  3. Če bol razjeda ti srce, ne razodevaj tega vsem ljudem, kaj komu mar tvoje gorje, skrivaj od sveta, sama si ga nosi!
  4. Po storjenem delu je počitek sladak!
  5. Kdor pridno dela in lakomen ni, lahko brez vsega bogastva živi!
  6. Pridnost več velja kakor kup zlata
  7. V delih svojih živel sam boš večno
  8. Vsak je svoje sreče kovač
  9. Pridne roke in pošteno srce, to več velja kakor zlate gore
  10. Bodi človek, bodi lonec, vsakega je enkrat konec

Domovinski:

  1. Beseda sladka: domovina
  2. Naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče
  3. Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi!

Srbohrvaški:

  1. Najbolja gosta tri dana dosta
  2. Kuharica kuhaj rućak fino, pa ćeš dobit novaca za kino!
  3. Tvoja ljubav in mož najdraži su srcu mom
  4. Ljubav je ono što mladost nam pruža, jer ona je divna kao ruža
  5. Bože daj mom domu puno svake sreče svaki dan sve veče
  6. Nesreča nek bježi, ljubav se osvježi
  7. Ali je ljep ovaj svjet, tu je potok, tamo cvjet
  8. Kuharice dobro kuhaj ali ipak novce čuvaj!
  9. Za svakog muža sreča je ta kad žena dobro kuhati zna
  10. Kuvarice budi čista, da se sudje uvjek blista

Namesto grajskih in meščanskih tapet, opažev, gobelinov in stenskih preprog smo na vasi imeli deklce izvezene na belem platnu.

Vezilja, to je tvoja slika!! … Veziljo se namreč spozna po zadnji strani vezenine: tista ki zna in se potrudi, naredi vezenino, ki je enako lepa na hrbtni strani kot spredaj … nič visečih niti in debelih vozlov, nič nepotrebnih šivov, nobenih nemarnosti in površnosti … Tudi za začetnike nič popusta!

Slovarček:

  • deklc: stenski prtiček
  • mušter: vzorec
  • tintni papir: kopirni papir, indigo

Viri:

  • M. Ožbolt: Oblačilna tradicija Loške doline in Babnega Polja, zal. Društvo žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina, Stari trg pri Ložu 2013
  • Slavko Malnar, e-mail 6. 7. 2014
  • Draga Šraj, Markovec, 2019, ustno

Kraj: Markovec
Datum: 1960
Avtor: avtor motiva ni znan, fotografija Miloš Toni
Zbirka: Milena Ožbolt
Fotografirano: 4. 3. 2022
Oblika: predmet

5 komentarjev leave one →
  1. anacunder permalink
    11. 03. 2022 12:49

    Po tvoji zaslugi sedaj vem, kaj je deklc. Tudi pri meni je deklc na častnem mestu. To je moje prvo ročno delo, vajenka, ki sem ga izvezla pri pouku iz ročnih del pod mentorstvom “tovarišice” Ludovike Bavdek. Izvezen je najbrž s prejico Runolist, v rdeči barvi. Prikazuje pa moža, ki široko sedi za mizo in čaka na ženo, ki prihaja s pladnjem, na katerem je pečena piška in druge dobrote. Spodaj sem izvezla izrek: Mož ostaja rad doma, če žena dobro kuhat zna. Na kasnejšem prtiču, ko so bile ženske že bolj emancipirane, pa je že drznejši napis: Ljubi možek, da boš vedel, za mal’ dnarja boš slabo jedel.

    Liked by 2 people

  2. 11. 03. 2022 13:46

    No, pa imamo še dva pametna napisa z deklcev več. Hvala!

    Všeč mi je

  3. 13. 03. 2022 13:18

    Ana, hvala ker si pripevala še naslednja besedila z deklcev: “Ne boj se vode, saj te ne zbode” (ta bi se res prilegal zgornjemu nedokončanemu “deklcu”) ter “Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče” in “Gospodinja čedna, redna je vse hvale vredna”.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1950 ZDA – Pauǝlca | Stare slike
  2. 1930 Rakek – Stenski kuhinjski prti moje mame | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: