1952 Borovnica – Ljudska fronta Jugoslavije

Na sliki je izkaznica Ljudske fronte Jugoslavije, Osvobodilne fronte Slovenije.  Na desni strani je viden vpis plačane članarine za leto 1954. Sestavljena je iz šestih preloženih strani. Na sprednji strani je poleg obeh napisov še grb oziroma znak OF v modri barvi. Na notranji strani so podatki lastnika, odbora OF in tabela s podatki o plačani članarini

Zamisel o ljudski fronti je nastala v KP Francije leta 1934. Kominterna jo je najprej sprejela z zadržki. Leto kasneje jo je na svojem sedmem kongresu priporočila kot povezovalno politiko za vse svoje sekcije. Po koncu vojne se je OF iz organizacije oboroženega odpora spremenila v organizacijo množičnega političnega udejstvovanja. Njena naloga je bila udejanjati politiko KPS in oblastnih organov ter organiziranje povojne obnove. Na prvem kongresu leta 1945 je sprejela program, ki je določal njen odnos do države in gospodarstva. Njen član je bil lahko vsak državljan, ki je sprejel program in se ni prekršil zoper narodno čast. Organizirali so se po ozemeljskem in delovnem načelu. Izvolili so 135-članski Glavni odbor z IO OF in sekretariatom. Na kongresu Ljudske fronte Jugoslavije leta 1945 v Beogradu je OF uradno postala njen sestavni del. Do leta 1948 se je članstvo močno povečalo. Do leta 1951 je imela OF že 676.500 članov, kar je predstavljalo 70 % volilnih upravičencev, in 3560 krajevnih organizacij.

Vloga Ljudske fronte, katere del je bila tudi OF, je bila opredeljena tudi v razglasu za prve volitve v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945. Prek nje naj bi ljudske množice prvič uresničile svojo oblast. Čeprav volitve niso bile večstrankarske je veljalo, da so demokratične. Opozicija jih je bojkotirala. Kljub temu sta bili na voliščih dve skrinjici. Ena z uradno listo Ljudske fronte, katere nosilec je bil Tito, druga pa brez liste, tako imenovana črna skrinjica. »Cinca Marinca ta je zoper nas, u ta črna skrinca vrgu je svoj glas«, je pel Ježek. Velika večina državljanov je bila nepismena, zato so volilci v skrinjice metali kroglice. Ker dno črne ni bilo podloženo, je bilo slišati, kdo je spustil kroglico vanjo. Zaradi strahu pred morebitno represijo se je marsikdo izogibal glasovanju za skrinjico brez liste. Udeležba je bila zelo visoka. Volilo je več kot 88 % volilnih upravičencev in za Ljudsko fronto glasovalo več kot 90 % volivcev. Ljudska fronta in Osvobodilna fronta sta tako postali formalni nosilki oblasti. V govorih Kidriča, Kardelja in Tita nikdar nista bili omenjeni KP Jugoslavije in KP Slovenije. Tito je omenil komuniste le kot eno od strank, ki so vstopile v Ljudsko fronto Jugoslavije. Tito je ustvarjal vtis, da si deli oblast z Ljudsko fronto. Dejstvo je, da je le želel onemogočiti svoje nasprotnike, saj so si komunisti zagotovili mesta v upravi in na ministrstvih. Po volitvah je odpravil monarhijo in razglasil Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Republike so tako uradno postale enakopravne. Dejansko pa je bila Jugoslavija država, ki ji je vladala partija. Ljudska fronta Jugoslavije se je 22. februarja 1953 preimenovala v Socialistično zvezo delovnega ljudstva (SZDL). Predsednik SZDL je postal Josip Broz Tito.

V socializmu so bile volitve prostovoljno obvezne. Do zadnje minute so čakali tiste, ki čez dan »niso uspeli« priti do volišča. Prenekateri nasprotnik režima je prišel na glasovanje tik pred zdajci. Volilna komisija pa ga je bolj ali manj potrpežljivo čakala. Ampak za vsako rit raste palica. Takega zamudnika so ob naslednjih volitvah imenovali v volilno komisijo. Mama ni rada hodila na volitve. Mnenja je bila, da je vseeno, ali gre ali ne, rezultat bo enak. Ampak državi ni bilo le do rezultata, pred svetom se je morala pohvaliti z veliko volilno udeležbo. Kot bi bilo včeraj se spomnim nekih volitev. Ura je bila že šest zvečer. Mama je pobasala vabilo na volitve, ga spravila v žep in izginila neznano kam. Pet minut pred devetnajsto se je v kuhinji pojavil član volilne komisije, da le še njo čakajo, če bi lahko prišla. Ata je povedal, da je ni in ne ve, kje je. Takrat je član volilne komisije plašno vprašal, če bi pa on glasoval namesto nje. Ata je dejal, da bi, če lahko, le vabila nima. Le-to ni bilo pomembno. Ata pa je obkrožil kandidata, ki bi itak zmagal, ker je bil edini. Tako je bila volilna udeležba stoodstotna in lahko smo se tolkli po prsih, kako uspešni smo.

Anica Albreht je bila članica Odbora OF Borovnica, okraj Ljubljana okolica. Včlanila se je 1. junija 1952. Na desni so podatki o plačani članarini.

Slovarček:

• OF: Osvobodilna fronta
• KP: komunistična partija
• Kominterna: je bila mednarodna zveza komunističnih strank in sorodnih gibanj z vsega sveta. Leta 1919 jo je v Moskvi ustanovil Lenin.
• KPS: Komunistična partija Slovenije
• IO OF: Izvršni odbor Osvobodilne fronte

Viri:

• https://sl.wikipedia.org/wiki/Osvobodilna_fronta
• https://www.muzej-nz.si/si/blog/1436-Volitve-11-november-1945

Kraj: Borovnica
Datum: 1952
Avtor: —
Zbirka: Franci Albreht
Skenirano: 16. 12. 2022
Oblika: dokument