1917 Lahovo – Ruski vojni ujetniki II.

Ruski vojni ujetniki na Lahovem so sveže pokošeno travo naložili na koreto. Odpeljali jo bodo domov za svežo prehrano živini.

Vojni ujetniki so dobili obleko od vojaške uprave. Zajemala je čepico, bluzo, hlače, plašč, par čevljev, dve garnituri perila, brisačo, komplet flanelastega perila za zimo in nahrbtnik (vreča ali ruski tornister). Če se je obleka predčasno obrabila zaradi nepazljivosti ali jo je ujetnik celo prodal, je bil za to odgovoren delodajalec in je moral tudi kriti stroške. V nujnih primerih je ta lahko tudi naročil dodatno obleko. V izjemnih primerih je stroške pokrila vojaška uprava. Če je bila obleka taka, da ni bilo mogoče takoj videti, da gre za ujetnike, so jo morali zaznamovati z oljno barvo na vidnih mestih. Obrabljene obleke in čevljev se ni smelo zavreči. Treba jo je bilo predložiti na županstvo, ko je prišla nova obleka. Obleko in seznam so posredovali vojno-ujetniškemu taboru, ki je poslal novo obleko.

Ruski vojni ujetniki so na Slovenskem pustili veliko sledi. Tako obsežne, da se bom omejila na bližnje kraje. Gradili so ceste in poti. Najbolj znana je cesta na Vršič. Tu so plazovi pokopali večje število ujetnikov. Večja skupina je delala na področju Notranjske. Gradili so cesto Kalce-Podkraj in Logatec-Laze. Vrh Hrvatov je ime dobil po Rusih. Ker so govorili drugače, so jim domačini rekli Hrvati. Napeljali so vodovod od Kalc do Hotedršice in zgradili cesto v bližini Postojnskih vrat.

Železnica je bila v prvi svetovni vojni odločilnega pomena. Zaradi pomanjkanja konj in avtov je bil cestni promet okrnjen. Enote, ki so gradile ozkotirnico Logatec-Godovič-Mala Lazna, so bile vključene tudi v gradnjo odcepa Godovič-Idrija. Med zahtevnejšimi gradbenimi podvigi je bila izgradnja ozkotirne železnice med Dolenjim Logatcem in Poncalo. Gradilo jo je dvajset tisoč ujetnikov različnih narodnosti. Imenovali so jo Feldban. Vojaki so bili nameščeni po taboriščih blizu trase.

Eden izmed razlogov za veliko število smrtnih žrtev na Soški fronti je bilo tudi pomanjkanje zaklonišč. Kraške jame so bile preprost in naraven vir zaklona. Za njihovo utrjevanje in urejanje so bili zadolženi vojni ujetniki. Ena izmed njih, pri Kostanjevici na Krasu, se imenuje Ruska jama.

V Postojni so čistili cesto, postavili javno stranišče in »proti jami napeljali lep trotoar.« V Postojnski jami so ruski vojni ujetniki leta 1916 postavili most preko reke Pivke. Zgradili so tudi rov. Po graditeljih se še danes imenujeta Ruski most in Ruski rov.

Gradili so tovarne, delali v rudnikih, čevljarskih delavnicah, tovarnah, predvsem usnjarskih, celo prali perilo skupaj z ženskami. Pomagali so pri postavitvi hidroelektrarne Fala na Dravi.

Kdaj se je začelo vračanje v Sovjetsko zvezo ni znano. Bilo je dolgotrajno in kaotično. Nekaj ujetnikov je ostalo. Razlogi so bili različni, tudi osebni. Nekateri so se tu poročili, drugi zaposlili pri svojih dotedanjih delodajalcih ali si priskrbeli delo na kmetijah. Ruska revolucija je bila tista, ki je prenekaterega prepričala, da je ostal na našem ozemlju. Niso se strinjali s komunističnim režimom ali pa so se bali posledic, ker so bili vojaki carske vojske.

Po prihodu iz zbirnih taborišč na delovne položaje so vojne ujetnike razvrstili po oddelkih glede na njihov namen. Vsakemu ujetniku so dodelili dve številki. Eno so dobili v taborišču, drugo pa na delovnem mestu, kamor so ga poslali. Oznake ujetnikov na delu pri civilnih osebah so se razlikovale od ujetnikov pod vojaškim poveljstvom.

Slovarček

• tornister: torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo; telečnjak

Viri:

• Fischer, J. Ruski vojni ujetniki na ozemlju Republike Slovenije 1914–1918. Zgodovinski časopis. 2006, številka 3-4, stran 350-372.
• Občinska uprava: poučni stanovski list županom, občinskim tajnikom, občinskim svetovalcem in drugim javnim organom (15.02.1917), letnik 11, številka 2. URN:NBN:SI:DOC-YHZXZOCF from http://www.dlib.si

Kraj: Lahovo
Datum: verjetno 1917
Avtor: neznan
Zbirka: Bojan Kerže
Skenirano: —
Oblika: datoteka