1960 Cerknica – Dedek Mraz

Slovenske otroke je od nekdaj obdaroval Miklavž. Med obema vojnama je bil v Ljubljani Miklavžev sejem, ki je trajal kar 14 dni. Na Rakeku ga imamo vsako leto in traja en dan. Bi povedala kdo je Miklavž, pa nočem biti špilferderber. V mestih so bila popularna javna miklavževanja in Miklavževi plesi za odrasle.

Po drugi svetovni vojni je bilo javno miklavževanje le še kakšno leto ali dve. Otroke je poslej obdaroval dedek Mraz. Pri moji stari mami je še vedno hodil Miklavž. Prinesel je bogata darila: nekaj orehov, kakšno jabolko, malo čokoladico ali bonbone in obvezne rožiče, ki sem jih tudi pojedla. Bili so takega okusa kot iverica, trdi in suhi. Medtem ko je Miklavževo spremstvo strašilo otroke, jih je dedek Mraz jemal v naročje in se z njimi pogovarjal. Zahtevnejši med njimi so hoteli slišati tudi kakšno pesmico ali vsaj ime otroka. Ta je po navadi stal tam kot lesen, ves prestrašen in čakajoč na boršo, da bo čim prej stekel v mamino naročje.

Po osamosvojitvi Slovenije pa smo z velikim veseljem pograbili vse, kar je amerikanskega in pozabili na domačo tradicijo: valentinovo, noč čarovnic in seveda Božička, ki je kot popoldanski s. p. zaposlen v podjetju, ki proizvaja Coca-Colo.

Nekatere otroke, ki imajo itak že vsega dovolj, obdarijo vsi trije dobri možje. Treba pa je priznati, da Božiček prevzema vodilno vlogo. Pri nas je vedno in bo še naprej nosil Miklavž. Nekoč me je sodelavec dan po Miklavžu vprašal, kaj mi je leta prinesel. Saj veste, kako je, kadar nič ne dobimo in nagonsko odgovorimo »en k**c«. To sem rekla tudi jaz. Odgovor pa je bil: »Kar si nastavila.« Naslednje leto sem nastavila noge pa ni bilo novih škornjev. Sem jih morala sama kupiti. Nek drug december pa sem prišla domov iz službe v sredo malo pred osmo uro zvečer. Je bila ta dolga sreda. Miza je bila polna daril. Za mojega sina. »No, sej,« sem rekla, »meni pa k***c«. Ata in mama sta me dala na ignor. Naslednji dan pa je tudi mene čakal poln pehar, v katerem sta bili dve kikli, ki sem ju nosila toliko časa, dokler se nista skrčili. Tista sinova darila, predvsem sladkarije, sem večinoma jaz pojedla, ker jih on ni zmogel pa tudi ni bil ljubitelj cukra.

Že nekaj let mi nihče od treh obdarovalcev ne prinese nič. Miklavž da pismo Božičku, ta pa dedku Mrazu. Slednji me da pa prav tako na ignor, a ne vem, zakaj.

Slovarček:

• špilferderber: nekdo, ki ni za igro, akcijo. Nekdo, ki pokvari, uniči igro
• s. p.: samostojni podjetnik ali po domače sebi prepuščen
• ingnor: ignorirati – ravnati, delati namenoma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se zanj

Viri:

• Bogataj, dr. J. Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 1992.

Kraj: Cerknica
Datum: 1960
Avtor: verjetno Bajčk
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 11. 12. 2021
Oblika: fotografija