Preskoči na vsebino

1970 Rakek – Brut

12. 11. 2022

Brut je blagovna znamka moške negovalne kozmetike, ki jo je leta 1964 začelo izdelovati podjetje Fabergé. V Slovenijo ga je uvažalo podjetje Unilever v Ljubljani. Imelo pa je podružnice tudi v ostalih jugoslovanskih republikah. Na sliki je dezodorant. V času množičnih romanj v Trst so fantje tam kupovali predvsem parfum Brut 33. Prodajati so ga pričeli leta 1968. Vseboval je le še 33 % dišav prvotnega izdelka. Zaradi lažje dostopnosti, glede na ceno, so začeli uporabljati plastične stekleničke. V oglasih so ga/ga imenujejo »bistvo človeka«, v Ameriki pa ga prodajajo kot tradicionalno moško moč.

več..

1952 Kampor – Pri Marijinem grobu

11. 11. 2022

Kako sklepanje ob starih slikah včasih ubira bližnjice! “Tudi nekdo od sorodnikov Petra Nagliča je umrl na Rabu,” je bila prva misel ob tej sliki dveh žena na pokopališču v Kamporju na otoku Rabu ob grobu, s šopkom cvetja, ki ima tablico z napisom N34, Naglić Maria. Vendar se je takoj postavilo vprašanje, kdo je bila Marija Naglić in kako to, da se je znašla na Rabu, saj je domnevni sorodnik, fotograf Peter Naglič doma iz krajev, ki so bili med drugo svetovno vojno v nemški okupacijski coni, v taborišče na Rabu pa so ljudi iz takratne Ljubljanske pokrajine internirali izključno Italijani …

Pomagal mi je g. Slavko Malnar iz Tršća na Hrvaškem, tudi sam preživeli otrok iz koncentracijskega taborišča na Rabu, ki med drugim vse življenje ozavešča ljudi o tem, kaj je v resnici pomenil Rab. Napisal je več zgodovinskih in narodopisnih knjig, med njimi pa nadvse pretresljiva pričevanja in spomine na Rab z naslovom Izgubljeno djetinjstvo.

več..

1912 Cerknica – Broška, peča, ovratna ruta in kiti

10. 11. 2022

221016 Stareslike Marija Caserman

Marija Caserman
Stareslike.cerknica.org
16. 10. 2022

Slika 1
Marija Caserman, rojena Ipavec (1879-1932). O njej in njeni družini smo že pisali, vendar bi si želeli v tem prispevku osredotočiti na stvari, ki jih je nekoč posedovala in so se ohranile. Marija si je za fotografiranje pod ovratnik pripela broško, ki si jo bomo danes podrobneje ogledali.

Slika 2
Skupinska fotografija Ipavčih, kot se je reklo po domače, je nastala pred 110 leti. Podatki o osebah na sliki je na hrbtno stran lepo zapisala Ivankina hčerka Lojzka.

Broška

Slika 3
Broška je velika 4 cm, široka 2,5 cm. Osrednji del zavzema cvet planike, umetelno ozaljšan s pestičem in prašniki. Pod njo sta dva lipova lista, med njima je vitica vinske trte. Vsi trije so tudi slovenski simboli, kar priča o narodni zavednosti Ipavčih.

Planika velja za slovenski narodni simbol, je tudi simbol alpinizma in razgibane lepote v Alpah in Karpatih.

Lipov list predstavlja lipovo drevo, ki je za Slovence sveto. Lipa sredi vasi je bila središče vsega političnega in kulturnega življenja. V času turških vpadov, so zasadili lipo tam, kjer so Turke premagali (drevo zmage). Ljudsko izročilo postavlja lipo na osrednje mesto, z njo so povezani kralj Matjaž, Martin Krpan … V Karantaniji je prvič upodobljeno lipovo drevo že v 10. stoletju.

Lipa je bila središče vaškega življenja. Naši predniki so jo zasajali na vaških trgih. Pred njo so se ljudje zbirali, pogovarjali, odločali, pa tudi pravdali. Prav zaradi tega je simbol miru in prijateljstva.

Vitica je simbol življenjske energije in odraz zdrave rasti.

Slika 4
Detajlov broške s prostim očesom niti ne opazimo. Dobro narejena fotografija in povečava nas popelje v skrivnosti detajlov.

Peča

Slika 5
Peča je velika 104 x 104 cm. Izvezena z raznimi motivi, med katerimi izstopajo peterokrake cvetlice, morda spet planike. Rob je bogato okrašen s čipkami.

Peča je žensko ljudsko naglavno pokrivalo, značilno predvsem za Kranjsko. Prvič jo omenja furlanski zgodovinar Francesco di Toppo, ki je leta 1334 zapisal: »Žene s Kranjskega so nosile na glavi belo strnjeno ruto, ki je visela doli po hrbtu in del tega zakrivala«. Po obisku Notranjske jo omenja tudi Valvasor, ki jo imenuje »die Petchen«. Ženske so jo nosile ob svečanih dogodkih, cerkvenih ali posvetnih. Iz slovenske zgodovine jo izrine težnja po modernizaciji narodne noše v začetku 20. stoletja, ki je takrat potekala pod zanimivim imenom »slovenske dečve«.
Slike 6

Ovratna ruta

Slika 7
Ruta je velika 80 x 80 cm in se ni uporabljala kot naglavno pokrivalo, ampak okoli vratu kot del slovenske narodne noše. Ruto si je dekle nadelo okoli vratu, poveznilo preko ramen, spredaj je bila speta z okrasno broško.

Slike 8
Živobarvno blago je izvezeno s cvetličnimi listnimi motivi. Rob ima dodane okrasne resice.

Kiti

Slike 9
Kiti sta pripadali Mariji Caserman, ki je preminula po dolgi bolezni leta 1932. Vsaka kita je dolga 35 cm. Zakaj so spravili njene lase, mi ni znano. Lasje so si bile vedno simbol moči, morda so na ta način želeli, da je del moči preminule ostal z njimi. Lasje so prepleteni v kiti, na vrhu prešiti s črnimi trakovi.

Lasje so imeli v človeški zgodovini veliko pomenov. Tako so imele na primer neveste spleteni dve kiti, ena je bila za njo in ena za moža. Verjeli so, da so ženski lasje izvor življenjske moči, modrosti in energije. Da bi poudarile to moč, so svoje kite okraševale z barvnimi trakovi in tako še dodale magično moč.

Obratno, odstranjevanje las pomeni odstranjevanje identitete, kjer se »jaz« spremeni v «mi«. Tako se zgodi, ko nabornik pride k frizerju kot civilist, odide pa kot vojak.

Slika 10
Kito sestavljajo lepi rjavi lasje, med katerimi je le nekaj sivih. Marija je umrla v 53. letu starosti.

Literatura:

Kraj: Cerknica
Datum: okoli 1912
Avtor: neznan, fotografije predmetov Miloš Toni
Zbirka: Matjaž Žnidaršič
Skenirano: 9. 1. 2022
Oblika: fotografija

1964 Rakek – Napravljanje drv

9. 11. 2022

Kako hitro se svet spreminja. Takšnih posnetkov danes ne moreš več narediti, pa je minilo le dobrega pol stoletja od takrat. Na posnetku je moj oče Franc pri kleščenju hrastiča v Pretržju. V lastnem gozdu nismo imeli dovolj drv, pa nam je dal logar v kaki državni parceli za posekat kakšno manj vredno drevo ali naredit čiščenje in reševanje mladja in tako smo pridobili nekaj prepotrebnih drv. Drv pa se je tudi na malih kmetijah, kot je bila naša, preko celega leta porabilo ogromno.

več..

1954 Marof – Domnevna sušilnica, žaga in Racna gora za njo

8. 11. 2022
tags: ,

Fotografijo je nekega ne preveč jasnega zimskega dne, zdi se da ob odjugi, napravil Lojze Tomec. Medlo se spominjam, da je oče, ko sem bila še čisto majhna, omenjal, da na Marofu, kjer je bil zaposlen, gradijo sušilnico lesa in mogoče je to zgradba v nastajanju na sliki – ampak lahko je tudi kaj drugega. Moralo je bilo okoli leta 1954 ali kvečjemu kako leto pozneje. Priznam, da mi tudi ni čisto jasno, kje je stal fotograf in kaj vse je na sliki. Zdi se, da so na desni v ozadju Gorenje Poljane in Petelinjek.

več..

Nova vas 1954/55 – 4. gimnazija, dijaki z učitelji

7. 11. 2022

Slika je nastala 31. maja 1955 v Novi vasi. Na njej so dijaki 4. gimnazije z učitelji. Razredničarka Slavica Casol, učila je telovadbo in srbohrvaščino ter ravnatelj Franc Čebihin, ki je poučeval, glasbo, zemljepis in gimnastiko. Sledi učiteljica matematike in nemškega jezika Anica Lenarčič, učiteljica risanja Boža Mrcina in učiteljica slovenskega jezika Ivica Škrabec.

Obdobje šolanja se zaključuje. Na to nas opozorijo pripeti šopki in lepša oblačila. Jože se spominja, da je šolanje začelo 50 otrok, zaključilo pa le 8 fantov in 12 deklet, vendar je slikanih le 11 deklet.

več..

1967 Rakek – Orden dela s srebrnim vencem

6. 11. 2022

Potrdilo, s katerim Predsednik republike, Pisarna odlikovanj Beograd potrjuje, da je Milavec-Hribar Vera nosilka Odlikovanja dela s srebrnim vencem. Odlikovanje ji je podelil Tito, ki zanjo še nikoli ni slišal s svojim Ukazom št. 134 z dne 13. oktobra 1967.

več..

1973 Slivice – Prebiranje krompirja

5. 11. 2022

Fotografija je nastala v 70 letih prejšnjega stoletja. Na desni je viden puhalnik za spravilo sena na kozuc. Na štenge za na kozuc je naslonjena brezova metla, kar kaže na to, da gre prebiranje proti koncu in bo potrebno prostor malo pomesti. V ozadju so še vidni zajčniki, o tem kako je prišlo do njih, pa je posebna, a zanimiva štorija. A o tem malo pozneje, sedaj pa se posvetimo krompirju.

več..

1931 Trst – Nakupovalni turizem

4. 11. 2022

Slika je nastala na velikega šmarna dan leta 1931 na Piazza Unita d’Italia. Vesela družba, od katere nikogar ne poznamo, krmi golobe. Franci je lepo in strokovno opisal zgodovino slovenskega mesta Trsta. Dal mi je idejo. Na Trst imam kar nekaj spominov. Ne bom pisala o zgodovini temveč o najljubšem jugoslovanskem hobiju – šverc komercu.

več..

Cerknica 1959/60 – 2. a razred

3. 11. 2022

Učenci 2. a razreda so potisnili klopi proti oknom, da so prišli vsi v okvir fotografije, mogoče pa tudi zato, ker je bilo tu več svetlobe za dober posnetek. Razred je bil v prvem nadstropju, okno ob katerem sloni razredničarka Bibijana Bavdek, gleda na stransko, levo dvorišče in na hišo, v kateri je živel in delal znani čevljar Alojz Mele – Kunč.

Šolske klopi so nove, prostor za odlaganje torb je postavljen ob straneh in ne več pod delovno površino. Tudi vdelanih črnilnikov v klopeh ni več, učenci imajo tinto v stekleničkah pred seboj. Prvi učenec na levi jo je položil celo na pivnik, za vsak primer …
V paralelki, 2. b razredu o katerem smo že nekaj napisali, so bile klopi še tiste stare, kot kaže niso zamenjali vseh klopi naenkrat.

več..