1954 Mostar – Na letalu
1913 Trst – Svobodno pristanišče
Razglednica, poslana leta 1913 iz Trsta, prikazuje to svobodno pristanišče, takrat po nemško freihafen, dosti drugačno, kot ga poznamo danes. Ker smo ga mi v nedavni preteklosti večinoma spoznavali le med nakupovanji, ko ni bilo priložnosti za razgledovanje po mestu in razmišljanje o zgodovini kraja, bo morda dobrodošlo kaj povedati sedaj tudi o tem.
1942 Kozarišče – Padalec Franc Bavec in njegova pot
Slika je nastala o kresu leta 1945 v Beogradu, na njej pa je troje mladih ljudi iz Loške doline. Od leve stojijo Franc Bavec, po domače Andrejev iz Kozarišč, Marija Žnidaršič, Samprtova iz Podcerkve in Anton Baraga, Gašperčov iz Kozarišč. Kaj jih je mesec in pol po koncu vojne pripeljalo skupaj v Beogradu, bomo za Franca Bavca izvedeli v nadaljevanju, za druga dva lahko samo ugibamo. Kdo je bil fotograf ni znano, sliko pa hrani Francetov sin Branko Bavec.
Večina naše generacije iz Loške doline se zagotovo dobro spomni Franca Bavca, ki je bil dolga leta upravnik pošte v Starem trgu pri Ložu – po tem smo ga vsi poznali, večini neznano pa je bilo njegovo prebijanje skozi vojno in delovanje po njej. Tudi njemu je vojna povsem po svoje ukrojila življenje.
Grahovo 1975/76 – 5. razred
Osnovna šola Grahovo in učenci 5. razreda v šolskem letu 1975/76. Slikali so se na igrišču ob šoli v družbi razredničarke Ivanke Orel in učiteljice Marije Arnuš. Obe učiteljici sta na podružnično šolo v Grahovem prišli iz matične šole v Cerknici. Ivanka Orel, rojena v Žerovnici, je živela v Cerknici in je poučevala gospodinjski pouk. Po potrebi je vskočila na pomoč tudi pri poučevanju biologije in kemije. Marija Arnuš pa je poučevala angleški jezik. V naše kraje je prišla s štajerskega konca in je tudi stanovala v Cerknici. V tistih časih so veliko bolj kot danes uporabljali avtobusni prevoz. Pa tudi avtomobila in vozniškega izpita še ni imel vsak. Tako sta naši učiteljici vsak dan zjutraj v Cerknici vstopili na avtobus in se odpeljali do Grahovega. Po končanem pouku pa je bilo vse odvisno od ure in avtobusnega razporeda. Če je bil avtobus, sta šli seveda z njim. Drugače pa sta si pomagali tudi s štopanjem. Danes si to kar težko predstavljamo.
1936 Cerknica – Cerkniški Britof
Na sliki je cerkniško pokopališče s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Kapela je ob vizitaciji leta 1581 že stala, cerkev je bila sezidana 1642. Vpisana je register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Po Janezu Höflerju naj bi šlo za krstno kapelo. Čeprav stoji na pokopališču, ne vidi druge razlage za postavitev kapele stran, a še vedno blizu župnijske cerkve.
1950 Mostar – Mesto iz zraka
Fotografija Mostarja iz zraka je v lasti Ivanke Ileršič z Rakeka. Njen mož Ivan je bil pilot in inštruktor v mostarski pilotski šoli. Spodaj levo je videti stavbe v gradnji. To so nova vojaška stanovanja. Slavni most je na desni izven slike. Zgradili so ga med leti 1557 in 1566 na pobudo Sulejmana Veličastnega. Med vojno leta 1993 je bil zaradi topniškega obstreljevanja delno porušen. Bosanci, ki tudi v najtežjih trenutkih ne izgubijo smisla za humor, so tedaj dejali: »Nema problema. Izgradit ćemo mi još starijeg!« (Ni problema. Zgradili bomo še starejšega.). Mednarodna skupina pod Unescovim okriljem ga je obnovila. Ponovno odprt za uporabo je bil leta 2004.
1915 Karpati – Po bitki na Kastelik vrhu
V bitki proti Rusom na Kastelik vrhu v Karpatih, 3. in 4. februarja 1915, se je 27. polk še posebej izkazal. Iz pripisov, ki jih je fotografijam iz marca 1915 dodal njihov avtor Rado Primic, izhaja, da se je enota fantov iz naših krajev po tej bitki dlje časa zadrževala v okolici kraja Bardeiova (zdaj Bardejov, Slovaška).
1961 Uršni lazi – Koča Urška
Na Uršnih lazih, koščku raja v nedrih Racne gore od približno leta 1961 stoji lovska koča Urška, bolj ali manj prostovoljno postavljena po zamisli Franca Kordiša – Hostovega in njegovih lovskih kolegov. Ob otvoritvi je bila sijajna veselica, kakršne nikoli ne pozabiš, in je nanjo prilezlo vse, kar je imelo noge – tako množičnega pohoda v gozd Racna gora še ni videla. Potem so kočo obiskovali predvsem lovci, ki gospodarijo z njo, pa gozdarji, kakšen strasten pohodnik, gobar in zeliščar. Nekaj časa so v njeni bližini na veliko medvedje veselje odlagali klavske odpadke bolj ali manj črnih zakolov govedi, zato ni bilo čisto dobro brezskrbno hoditi tam okoli. Z motorizacijo je Urška postala bolj dostopna, medvedje so se umaknili, Urška pa svoje pravljičnosti ni izgubila.
1954 Lož – Moje prvo polhanje
Na fotografiji je avtor prispevka. Ta fotografija je nastala dve ali tri leta preden je bil dovolj star za svoje prvo polhanje. Ki je potekalo, kot sledi.
1956 Cerkniško jezero – Rešeto
Le umetnik vidi in zna ujeti pravi trenutek. Jože Žnidaršič je to nedvomno bil. Glede na vodostaj in oblačila možakov, ki posedajo na hlodih, je slika nastala spomladi ali jeseni. Sence padajo na desno. Sonce se je dvignilo nad Slivnico. Nad jezerom se dviga meglica in zakriva Javornike. Najlepša jutra so zjutraj, je zapisal Ivan Volarič – Feo. Jaz pa pravim: najlepši dopoldnevi so dopoldan ob Cerkniškem jezeru. Diši po jezerski travi, ki me je tolikokrat porezala, ko sem jo tlačila na vozu. Vetrič vleče z Javornikov, sonce greje stare kosti. Na tako lepem kraju in v lepem vremenu bodo pa že kaj pametnega pogruntali.
Stare slike 