1967 Topol pri Begunjah – Klepanje
Slika je nastala poleti 1967, ko je na obisk iz Kanade prišel stric Jože. Spredaj na sliki so Janez Kranjec, Jože Kranjc in Jože Korenčan, zadaj pa Romana Kranjc, Vika Kranjec in Martina Kranjec.
1912 Cerknica – Bolgarski propagandni letak
Na sliki je bolgarski propagandni letak iz leta 1912. Na njem so zavezniške države Balkanske lige s svojimi predstavniki in zastavami. Prvi z leve je črnogorski vladika Nikola Petrović Njegoš, za njim srbski Miloš Obrenović Peter I. Karađorđević 1 , nato bolgarski Ferdinand I. Maximilian Karl Leopold von Saxe-Coburg-Gotha in slednji Konstantin I. grški.
Iga vas 1964/65 – 4. razred
Tudi ta fotografija je nastala ob zaključku šolskega leta. Vsi so nasmejani in dobre volje. Učenci si mislijo, četrti razred smo končali, poslovili se bomo od igavaške šole, drugo leto bomo že na predmetni stopnji v Starem trgu. Pa je ta fotografija kljub temu nekaj posebnega. Te učence je pol leta učila učiteljica Jožica Obreza por. Ožbolt. Ker je šla na porodniški dopust, jih je v drugem polletju poučevala Ivanka Kordiš, ki je takrat neozdravljivo zbolela in si ona niti otroci, ki tako srečno zrejo v svet, niso mislili, da je to zadnja fotografija z učenci v življenju Ivanke Kordiš.
1960 Cerknica – Pri fotografu na Taboru
“Kakšna sreča, da sem doma v najlepšem kotičku sveta!” je v pogovoru za revijo Fotoantika nekoč dejal Jože Žnidaršič. Kot bi hotel vsem pokazati, kako je le-ta videti in kje to je, je v svoj fotografski objektiv vedno znova ujel skrivnostni svet Notranjske, od pretanjeno zastavljenih posnetkov Cerknice, jezera, Blok ali Loške doline. Doma smo zbirali razglednice, panorame ali prikaz mesta iz nenavadnega zornega kota, kot je tudi današnja fotografija.
1955 Vrhnika – Janez Grl, šofer
V zbirki Ivanke Janežič, ki je v Vrhniki naredila sovaščanom v življenju veliko dobrega, bodisi da je šlo za materialno pomoč, zdravje ali zgolj prijaznost, je bila tudi tale slika Janeza Grla, ki je takole čez palec nastala okoli leta 1955 ali prej, kdo jo je posnel pa ni znano.
V ozadju se vidi stavba ribogojnice v Vrhniki, kjer je bil Janez Grl takrat v službi kot upravitelj, pomagala pa sta mu Almajer iz Vrhnike kot ribiški čuvaj in Ta zgorenj Ivan s Knežje Njive. Službo pa je – vsaj Janezu – preskrbel Andrej Janežič, prvotni lastnik parcel in poslopij, kjer je bila zgrajena ribogojnica, ki je tam še vedno. Ribogojnico so gradili zidarji iz Kastava pri Reki in okolice – kot še marsikaj v Loški dolini. Janez je takrat dobil tudi službeno vozilo – motor Harley Davidson, na las podobnega tistemu, ki ga imajo v zbirki starih motociklov na Vranskem … Imel je prikolico, s katero se je dalo prepeljati marsikaj in marsikoga.
Grahovo 1976/77 – 8. razred, valeta
Dekleta in fantje 8. razreda v šolskem letu 1976/77 slikani pred osnovno šolo v Grahovem na svoj zadnji dan osemletke. Na dan, ki je pomenil zaključek enega obdobja in začetek nečesa novega in neznanega. Pridružili so se jim tudi učitelji in med njimi seveda tudi njihova razredničarka Ivanka Orel.
1934 Split – Kraljevi katafalk
Katafalk na splitski obali, v katerega so za par ur položili truplo viteškega kralja, so od vseh strani obložili z venci in šopki.
1920 Vrhnika – Zrihtane
Tudi to sliko je shranila v enem od svojih albumov Ivanka Janežič iz Vrhnike. Morala je imeti veliko veselja s slikami, hkrati pa najbrž tudi zavest, da so trajen dokument časov in dogodkov, ki so minili, a bodo s pomočjo fotografij še nekaj časa živeli v spominu nekoga in hkrati pričali mlajšim, kakšen je bil svet nekoč. Nabrala jih je za pravo bogastvo, čeprav o večini, kljub nekaterim zapiskom zdaj ne vemo nič zanesljivega.
1932 Rakek – Kuharski tečaj
Enako sliko mi je pred leti poslal gospod Rudi Demšar. Želel je, naj mu pomagam prepoznati dekleta in žene na sliki. Hkrati pa je on navedel že več kot polovico imen. Žal jaz še svojih vrstnikov ne poznam in sem mu le svetovala, na koga se lahko še obrne. Na sliki so udeleženke kuharskega tečaja na Rakeku. Trajal je tri mesece.
1950 Topol pri Begunjah – Portret pri Bajčku
Na fotografiji je Ivana Kranjec. Po vsej verjetnosti se je slikala za dokumente, kdaj, pa ne morem določiti. V letu mojega rojstva je štela že 68 let, skupaj sva preživeli še dvajset let in v mojem spominu je ostala taka, kot je na tej sliki.
Johana, kot smo jo klicali, se je rodila 29. 10. 1893 v družino Kranjčih na Kožljeku kot drugi od trinajstih otrok. A naj zgodbo začnem drugače. Njena enajst let mlajša sestra Angela se je poročila z mojim dedkom Jakobom Kranjec. V zakonu se jima je rodilo dvanajst otrok. Angela je po zadnjem porodu, 15. 12. 1945, umrla. Stiska družine, ki je ostala brez matere, je bila neizmerna, zato se je Jakob za pomoč obrnil na družino svoje pokojne žene. Tako je Johana prišla v Topol, da je poskrbela za otroke, gospodinjstvo in kmetijo. Za pomoč je s seboj pripeljala tudi devet let mlajšo sestro Francko. Kasneje sta se Jakob in Johana poročila, otrok pa nista imela več, saj je bila Johana stara že preko 50 let.
Stare slike 