Cerknica 1971/72 – 2. a razred
V šolskem letu 1971/72 je v osnovni šoli Cerknica obiskovalo 2. a razred 28 učencev. Njihova razredničarka je bila Stanka Knez. 12 deklic in 16 dečkov se je tokrat slikalo na šolskem vrtu ob skalnjaku. Skalnjak je bil na vrtu pred šolo, kjer so danes postavljena otroška igrala. Zanj so skrbeli učenci, seveda ob pomoči učiteljev. V ozadju se vidi zvonik cerkve svetega Roka na Kamni gorici. Kot zanimivost lahko omenimo še prvo in najvišjo hišo na desni. To je namreč dom razredničarke Stanke Knez. Samo čez cesto in šolski vrt in že si v službi. Super.
Čeprav so se slikali v naravi, pa vseeno brez kazanja rožičkov ni šlo. Brez tega pač ne gre.
Prvih 10 hišnih tabel v Cerknici
1936 Rakek – Norček iz Kraljice palčkov
Nuška Pogačnik – Kansky kot norček iz igre “Kraljica palčkov”. Rakek, 1936.
Na predstavitvi moje knjige Vasi v objemu železnice je bila tudi Nuška Pogačnik Kansky (1927-2014), kjer mi je povedala, da hrani iz časov, ko je živela na Rakeku, precej fotografij, ki pričajo o aktivnosti mladih in starih Rakovcev pred drugo svetovno vojno. Tako mi je oktobra 2010 poslala veliko zanimivih fotografij, med njimi tudi tole.
1970 Cerknica – Koža in cvirn
Veseli čas prihaja, ko mati zgodaj vstaja …
Ja, prihaja čas kolin. Lep praznik z ogromno dela, ob omembi katerega se nam pocedijo sline in ima v veliki večini primerov za stranski produkt svinjske kože. Zanje še vedno skrbi podjetje Koto, ki je nastalo 19. junija leta 1947 pod imenom Koteks (kože in tekstilije), ki je svoje početje tudi oglaševalo tudi s takimi tablami, kot jo vidite na sliki. Je iz leta 1965, visi na štalnih vratih in je letom primerno obledela. Leta 1954 je bilo registrirano izvozno – uvozno podjetje Tobus, obe podjetji pa sta se združili 28. 12. 1961 v Koteks – Tobus, začetnici imen pa sta dali podjetju zdajšnje ime.
1916 Dolenje Poljane – Ate in Mama
Za to sliko ne vem, ali sta na njej resnično moja stara starša, Anton in Marjeta Okoliš, kajti našla sem jo šele nedavno v zapuščini moje mame med slikami, ki jih je starejša sestra dobila domnevno od sorodnika iz Podloža, kjer so bili Mama doma. Vsaj ženska se mi zdi podobna tisti na spodnji sliki, kakršno sem poznala tudi jaz.
Da sta onadva, pritrjuje obleka ter spol in starost oseb na sliki, ki se nekako ujemajo s časom, ko so bili moji stari starši in njuna prva dva otroka stari toliko kot tile na sliki. Da morda nista naša Ate in Mama pa govori to, da slika nikakor ne izvira z Dolenjih Poljan, tam je med vojno vse zgorelo, poleg tega je nikoli prej nisem videla niti pri kakem drugem sorodniku. Med nastankom obeh slik je kakih štirideset let razlike in je tudi zato podobnost minimalna. Ženska, ki se mi zdi podobna naši Mami, bi bila lahko tudi katera od njenih sester, je pa res, da so bile vse mlajše od nje. Naj bo kakorkoli, toda pri Okoliševih je bilo nekako takole:
1959 Rakek – Rokavice
Te rokavice je mama nosila na poroki. Jaz vem, da jih ni hotela, a so jo verjetno sodelavke prepričale, da jih pa na tak dan že mora imeti. Morda pa je bila prodajalka vztrajna ali pa so jih prodajali v kompletu s torbico.
1933 Stari trg – Drama Rdeče rože
Grahovo 1966/67 – 4. razred
V šolskem letu 1966/67 so se učenci 4. razreda osnovne šole Grahovo slikali pred svojo šolo, s povsem novo fasado. Z njimi je mladi učitelj in razrednik Slavko Kranjc. Po zapisu na hrbtni strani vidimo, da je razred obiskovalo 22 učencev, čeprav smo jih na sliki našteli le 21. Ugotovilo se je, da je na dan slikanja manjkala Ida Švigelj. Razred se je lahko pohvalil z dvojčkoma iz Žerovnice, to sta bila Anica in Vinko Mavko. V prvi vrsti največkrat sedijo manjše deklice. Tukaj pa je prva vrsta nekaj posebnega. Tu so se posedli mešano: fant, dekle, fant, dekle … Prav lepo jih je videti. Le čigava ideja je to bila?
Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (18)
1505 Mona Liza – Gioconda
Ena najbolj znanih in najbolj občudovanih da Vincijevih slik je Mona Liza. Slika je olje na lesu v velikosti 77 cm X 53 cm. Nastajala je v letih od 1503 do 1505. Visi v Louvru v Parizu, zaščitena z neprebojno stekleno steno, ker so se ji v preteklosti dogajale neprijetnosti.
1914 Borovnica – Železniški viadukt (3)
Fotografija je zanimiva, ker kaže viadukt in del Borovnice še v avstrijskih časih. Letnica 1914 je zapisana približno. Vsekakor je mogoče takoj opaziti, da so hiše v okolici viadukta za tisti čas kar sodobne. Ni videti slamnatih streh, običajnih na Notranjskem v tistem času. Z zgraditvijo železnice se je prebivalstvo Borovnice povečalo od prvotnih približno 200 za blizu desetkrat. Treba pa je pripomniti, da je bil v začetku postavljen le en tir tako na viaduktu kot celotni progi od Notranjih Goric do Nabrežine pri Trstu, drugega so dodali precej kasneje, ko se je promet dovolj povečal.
