1953 Podcerkev – Pesem za Sonjo
Franci Strle, Rihtarčkov iz Podcerkve je poleg vrste knjig, člankov, reportaž in filmov zapustil tudi nekaj pesmi in risb, saj je bil vsestransko nadarjen in ustvarjalen.
Na sliki je rokopis pesmi, posvečene njegovi hčerki, v kateri ji želi in naroča …
1975 Cerknica – Brest, I. strojna
Vedno pride zadnji dan. Ko je odšla Milka Brence v invalidski pokoj, so se na ta dan po pogostitvi in predanem darilu njene dotedanje sodelavke in sodelavci postavili pred fotoaparat in posneli to spominsko fotografijo. Dobre volje očitno ni manjkalo, saj so skoraj vsi veselje volje in nasmejani. Vsi so v haljah, ki se nam kljub črno-beli fotografiji barvajo v modro, ozadje pa je tipično lesarsko.
1924 Rakek – Naborniki
Skupinska slika nabornikov letnik 1905. Točen kraj na Rakeku in čas nista določena. Glede na slike iz domačega arhiva in odhoda mojega očeta Miroslava Juvančiča v redno služenje leta 1926 lahko ocenimo, da je slika nastala okoli leta 1924.
1930 Dane – Pevski zbor
V arhivu starih slik sem iskala eno drugo sliko, ki je sicer nisem našla, vem pa, da je tam in se bo pojavila, ko bom iskala kakšno drugo, našla sem pa tole. Zdelo se mi je škoda, da bi šla taka lepa slika v nič. Nihče se ne zmeni zanjo pa tako lepo je opremljena s podatki.
Na sliki so pevci mešanega pevskega zbora iz Dan pred sv. Urbanom, kot piše na zadnji strani. Vas Dane ima zaselek Škrilje in tam, na pokopališču, stoji podružnična cerkev sv. Urbana. Cerkev je v pisnih virih prvič omenjena leta 1526 in je vpisana v register nepremične kulturne dediščine.
1935 Vrhnika – Nacetova hiša in Kotarji
Le po oblekah in frizurah skupine ljudi na sliki neznanega fotografa ter kvaliteti in izdelavi slike lahko sklepamo, da je posnetek nastal pred drugo svetovno vojno, mogoče nekje okoli leta 1935. Še dobro, da je lastnica slike, Janežičeva stara mama Ivanka na hrbtno stran zapisala: “Nacetova hiša in Kotarji.”
Iz Nacetove hiše je bil doma stric Polde, gre pa za precej tipično notranjsko podeželsko hišo tistega časa: pritlična in če je le šlo deloma podkletena vsaj z “jamco”, s streho na čačko, z odnesom, delno zidana iz kamna, delno narejena iz lesa, pri čemer je podstrešni del lahko služil za shranjevanje krme, z majhnimi okni in pokrita z bobrovcem ali/in drugo opeko, kombinirano z lesom – včasih so bili to mužlarji – velikokrat tudi še s slamo.
Rakek 1955/56 – Dva razreda
Slika je nastala pred staro osnovno šolo leta 1955 ali 1956. Skupaj so se slikali učenci dveh razredov, verjetno tretjega in četrtega razreda.
V tem času je bila Majda Arko ravnateljica Osnovne šole Rakek.
1935 Rakek – Frančiška Beričič
V Matičičevi družini, po domače Žlincovi, se je 13. decembra 1879 rodila Frančiška. Ime je dobila po zavetniku Frančišku Saleškem.
Trgovskega poslovanja se je izučila pri Ivanki Mekinda v Topolu pri Begunjah. Leta 1909 se je poročila z Andrejem Beričičem, ki je imel trgovino na Rakeku. Rodile so se jima tri hčere in sin. Moža so poklicali v vojsko in ga poslali v Galicijo. Tam je 8. septembra 1914 umrl, kmalu za njim pa tudi še ne leto dni star sin. Izgubi sta jo zelo prizadeli in do smrti je nosila črnino.
1960 Vrhnika – Matijev Polde, Štefanov
Na sliki neznanega avtorja iz okoli leta 1960 je mož, ki so mu rekli Matijev Polde, Štefanov. Živel je v Vrhniki, natančneje v Kotu in bil je vešč vsakovrstnih koristnih opravil. Bil je izučen kolar in pintar oziroma sodar, znal pa je tudi mesariti in v zvezi s tem zaklati žival, tako da je v sezoni kolin poprijel v marsikateri hiši po vsej vasi. Pri tem je bil tako skrben in natančen, da so se ga gospodinje kar malo šuonale. Znal pa je napraviti tako dobre klobase krvavice kot nihče drug na svetu!
1930 Nadlesk – Kolesarji
Fantje iz Nadleska so se v najboljših oblekah slikali s svojimi kolesi. Verjetno pred gostilno. Tretji z leve je Koren iz Nadleska, tretji z desne pa Kvaternik iz Šmarate.
Iga vas 1956/57 – Vsi učenci osnovne šole
Na fotografiji so vsi učenci Igavaške šole v šolskem letu 1956/57, učitelji, ki so na šoli takrat poučevali ter kuharica in čistilka hkrati.
Na levi je učitelj Ciril Gerželj. Njegov sodelavec, takrat začetnik, Tone Avsec (1953/54) pravi, da je kolektiv z upraviteljico Kordiševo pri učno vzgojnem delu v razredu in izvenšolskih dejavnostih izžareval izredno ustvarjalnost. Gerželja je označil kot dobrega tovariša, skromnega, resnicoljubnega človeka, ki je vsakomur priskočil na pomoč. Dojemljiv je bil za didaktične in metodične novosti pri pouku. Spredaj je takratna upraviteljica Ivanka Kordiš. K njej se tišči sin Jure Kordiš. Poleg vodenja šole je Kordiševa še poučevala en razred, večinoma prvi. Vodila je tudi pevski zbor za odrasle. Še marsikaj bi dala številnim generacijam in šoli, da ni neozdravljivo zbolela in mnogo prehitro umrla.
Stare slike 