1959 Rakek – Mini harmonikarski orkester
Glasbena šola je imela manjši »orkester« harmonik. Slika je z nastopa na osrednji proslavi 28. 11. 1959 v Kulturnem domu na Rakeku.
Na sliki sta dva detajla, ki se mi zdita omembe vredna. Prvi detajl, za harmonikarji so vidni leseni doma izdelani praktikabli, na katerih so nastopali pevski zbori. Drugi detajl so hlače, v katerih sem oblečen. Hlače je izdelal moj oče krojaški mojster in se imenujejo pumparice, hlače, ki imajo pod kolenom stisnjeno hlačnico z gumbom za zapenjanje. Tak kroj je bil zelo redek, zato jih tudi omenjam.
Kot zanimivost še to: po letu 1960 so samoiniciativno ustanovili kvintet v sestavi Anton Černe harmonika, Tone Debevec pozavna, Marjan Debevec trobenta, France Filipčič kitara in Danči Pavlin Gabrenja klarinet. Po pripovedovanju Antona Černeta so tedaj igrali 48 Avsenikovih skladb. Nastopali so predvsem priložnostno.
1957 Nova vas – Članice TVD Partizan
Članice rakovškega Partizana so nastopale v Novi vasi. Gospod Arko se ne spomni, jaz pa ne vem, ob kakšni priliki je bilo. Mogoče za prvi maj ali ob kakšnem partizanskem prazniku, ki so bili julija. Oblečene so v bluze in črne telovadne hlače, narejene iz klota. Tudi jaz sem imela take v prvem razredu deset let pozneje. Pa bose so. Nobene ni zbadalo v podplate in nobena ni imela platfusa.
1934 Lož – Kamniti mož na gradu
Na ruševinah Loškega gradu sta se novembra 1934 fotografirala moški in ženska, najverjetneje Lojze Tomec in spremljevalka. A tokrat bolj kot onadva navduši to, kar je za njima. Za sprehajalcema se namreč na desni dviga del tisočletne grajske stavbe, ki ga danes ni več …
To kar gledamo, je še ena dragocena slika iz zapuščine Lojzeta Tomca, ki kaže prizor, kot ga ne bo nikoli več: Kamnitega moža.
Cerknica 1964/65 – 6. c razred
Avgust Stanko, harmonikar in glasbeni pedagog (1903 – 1976) je bil samouk. Z zmago na tekmovanju harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu leta 1929 si je za nagrado prislužil kromatično – gumbno harmoniko, ki je zaznamovala njegovo kariero. Posvetil ji je vse svoje delo.
Na začetku delovanja Radia Ljubljana so glasbeniki v oddajah nastopali v živo. Skoraj ni bilo oddaje, da ne bi zaigral tudi Avgust Stanko, včasih sam, včasih s svojim triom, velikokrat pa so z njim nastopali tudi pevke in pevci narodnih pesmi. Operna pevka in solistka Slava Ulčar, katere mati je bila Marentova Francka iz Velikih Blok, je pogosto sodelovala z njim.
1948 Gorenje Otave – Otvoritev šole
1970 Cerknica – Malnarjeva mama praznuje 90 let – I.
Pričujoča fotografija je nastala ob praznovanju devetdesetletnice Marije Brence, po domače Malnarjeve izpod farovža. Posnel jo je Jože Žnidaršič – Bajček, kar je več kot očitno zaradi načina obreza slike in pa ker smo na ostalih slikah s tega praznovanja vsi dobre volje. Poleg tega, da nas je vedno nasmejal, je del odlične slike, ne pa kot sedaj ti pametni telefoni. Kar primerjajte sliko, na kateri ste vi izpred štiridesetih let, ki jo je naredil on in pa novo s telefona. Ja, včasih je bilo čisto drugače kot sedaj, ko bi vsi radi dolgo živeli, star noče biti pa nihče.
1933 Logatec – Prometna knjižica
Na sliki je Prometna knjižica za moško kolo znamke Dürkopp Josipa Vidriha. Izdala jo je Davčna uprava Logatec. K Prometni knjižici je spadala tudi prometna tablica, ki je bila pritrjena na kolo. Taksni in pristojbinski pravilnik iz leta 1928 (Uradni list številka 878/116) pravi, da je bila prometna knjižica listina, v kateri se postavljajo vsi uradni popisi, potrdila, odobrila, izpremembe in zaznamki, ki služijo kot dokaz, da so izpolnjeni za dotično vozilo vsi zakonski pogoji, potrebni za opravljanje prometa.
1958 Cerknica – Pustni sprevod na klancu
Fotografija je nastala v Cerknici na placu. Glede na starost fanta na spodnjem segmentu ocenjujem, da je fotografija nastala leta 1958.
Kje je tistega leta ležal pust na parah, ne vem, vendar je smer sprevoda pogreba nenavadna, saj se pogreb pomika po klancu “Pod kaplanijo” navzgor. Če me spomin ne vara, je takrat delovala še Meletova gostilna Na vagi. Morda je pust ležal prav v njej in bi bila vsekakor prekratka pot sprevoda od Meleta do mosta, zato so morda zavili navzgor proti placu in nato po Veliki gasi navzdol.





