1928 Unec/Slivice – Štelnga letnika 1910
Na fotografiji je le polovica letnika 1910, ki je štel kar 19 fantov. Fotografija pa je bila posneta leta 1928.
Kar primerno okrancljani so fantje, kar nekaj jih je v nobel klobukih, verjetno so že potrjeni za vojake, pa so se takole po gasilsko postavili pred objektiv. To so bili časi, ko je bila prava sramota, če fant ni bil potrjen za vojaka.
Stari trg 1963/64 – 8. razred
Učenci 8. razreda so se postavili pred objektiv za bivšo nižjo gimnazijo na športnem igrišču pri TVD Partizan. Po ukinitvi gimnazije so tu obiskovali pouk učenci od 5. do 8. razreda. Na levi strani je bila drvarnica. Zadaj pa se vidi stavba, kjer je danes trgovina KZ Velike Lašče, takrat pa so bile v njej prehrambena trgovina, lekarna in trgovina s tekstilom. V ozadju je viden del Ulake.
Na sliki je Marija Škrbec iz Podgore, poročena Plos, s svojimi prvimi tremi otroki: Ivanom, Sonjo in Lidijo. Slikali so se o binkoštih leta 1954 na vrtu hiše v Jermendolu. Na mehko travo, med drobne rožice so pogrnili vzorčasto odejo in se stisnili nanjo. Fotografiral jih je Vinko Toni in lepo mu je uspelo.
Vsi so pražnje oblečeni, kot se priložnosti spodobi: mamica v svetli bluzi z volančkom okoli vratu, krilu s pikami in v kambrikastem predpasniku z drobnim vzorčkom in temno obrobo, kakršni so bili takrat še vedno pogost sestavni del nedeljske noše podeželskih žena. Za delavnik so bila oblačila enaka, le da bolj ponošena in zašita, tudi temnejša. Še vedno so se nosili črni klotasti predpasniki, ki so imeli, dokler so bili novi, lep satenast lesk …
1970 Rakek – Spoznavanje družbe in narave
Sličice smo uporabljali v petem razredu pri predmetu spoznavanje narave in družbe, na kratko imenovanem SND. V blok so bile spete po zaporedju, ki je sledilo temam pri tem predmetu. Vzeto snov smo predelali doma, v zvezek nalepili pripadajoče sličice in napisali ustrezno besedilo, ki je bilo napisano na zadnji strani slike. Grebatorji so napisali še malo več. Lepili smo jih z lepilom Karbofix, pakirano v okroglo škatlico, ki je imela poseben predalček za lopatko, s katero si lepilo nanašal. Zelo lepo je dišalo, včasih sem ga tudi poizkusila. Lej, znanost ne bi napredovala, če ljudje ne bi eksperimentirali. Nisem bila edina čuknjena v razredu. Sošolec je pil črnilo. Očitno smo bili »testirajoča« generacija. Ko sedaj gledam te sličice se mi dozdeva, da ne bi bilo napak, če bi si jih še enkrat ogledala in prebrala, kaj piše zadaj. V gozdu in na travniku se namreč v glavi pojavi luknja, ker se nisem dovolj naučila in nič zapomnila tistega, kar sta mi pravila stari oče in stara mama.
1944 Bezuljak – Otroci z našega konca
Nasmejani otroci so slikani sredi vojne vihre, poleti 1944, ob macesnu na meji med Turkovim in Kotovčkovim vrtom v Bezuljaku.
V Bezuljaku smo zelo imenitni, imamo namreč dvoje ulic: “t’guorajne” (gornje) in “t’duolajne ulce” (dolnje ulice). Na koncu dolnjih ulic proti Dobcu so Severjeva (Katern), Nežna (Primožič) in Kotovčkova (Turšič) hiša, na gornjih ulicah pa sta na desni strani Ulčarjeva (Turšič) in Ancna (Žnidaršič) hiša, na levi pa še Tetna (Kocjančič) in Turkava (Turk) hiša*.
Otroci iz sosednjih hiš so se igrali skupaj, starejše sestre so skrbele za mlajše, domače ali sosedove otroke. Med vojno so se tudi otroci bolj držali bližine doma, ker niso nikoli vedeli, kateri vojaki bodo prikorakali v vas.
1994 Lož – Začetek sodelovanja
Leta 1994 je bila podpisana pogodba o sodelovanju med firmama Dynacast in Kovinoplastiko Lož. Dynacast je mednarodna firma, ki ima podružnice v mnogih državah, kjer izdelujejo precizne kovinske izdelke po postopkih, ki so jih razvili v Dynacastu.
Podpis pogodbe je bil v Ložu.
1951 Cerknica – Topografska karta
Geslo Vojne enciklopedije Jugoslavije, rešene iz kontejnerja za star papir pravi, da ima karta okvir, ki omejuje risbo. Kdo bi si mislil. Pa ne le enega, temveč dva: notranjega – matematičnega in zunanjega – okrasnega. Vzporedno z notranjim okvirjem izrišejo geografsko delitev v minutah in sekundah in oporne točke.
Od leta 1931 so začasno delali originalne topografske karte v izmeri 1 : 50.000 za potrebe vojske. Končni cilj pa je bila karta razmerja 1 : 25.000 in slednje so začeli izdelovati leta 1934. Karte so tiskali v trdnjavi na Kalemegdanu, kjer je imel do leta 1956 svoj sedež Vojno geografski inštitut. Ta se je leta 1951, ko je nastala ta karta, preimenoval v Geografski inštitut Jugoslovanske narodne armade, deset let kasneje pa v Vojnogeografski inštitut – VGI.
Na fotografiji so igralci gledališke skupine iz Gorenjih Otav. Tudi zato, ker so zamaskirani, jih še živeča generacija ne prepozna. Prepoznana sta le Jože ali Janez Kovačič – Srnelov, ki sedi prvi od leve in sedeča tretja od leve, ki naj bi bila Marija Repar oziroma Katernova Mima.
Rakek 1948/49 – Šolarji ob koncu leta
Tu smo ob koncu šolskega leta 1949 zbrani vsi šolarji od 1. do 4. razreda Osnovne šole na Rakeku. Fotografiranje je bilo tedaj očitno pomembno dejanje, saj je iz Postojne prišel fotograf Vilko Filač, ki nas je postavil pred poslopje železniške postaje. Poskrbeli so tudi za klopi, tako da učenke v prvi vrsti sedijo, zadaj pa stojimo na klopeh. Glave vseh je razločno videti, le prepoznam danes malokatero.
1951 Begunje – Orjejo
Na sliki so Susmanov ata France, eden od njegovih sinov in voliča, ki so se lotili spomladanskega oranja. Ker je Francetova hči Ivanka, rojena Žnidaršič, poročena Baraga moja soseda, sem se odpravila k njej po več informacij. Očeta je takoj spoznala, za goniča volov pa se ni mogla odločiti, kateri od njenih bratov je. Kot je v navadi pri slovenskih družinah, se je namesto nje odločil njen mož. Gonič je njen brat France, ki je najstarejši. Na tej sliki šteje okrog sedemnajst let.
Zanimivo je, kako se je lotil določanja letnice nastanka fotografije. Na sliki sta en rjav in en siv vol. Takega para se ne spomni. Ko je on pričel zahajat v vas k Ivanki, so imeli dva siva vola, torej je slika stara vsaj 68 let.
Stare slike 