1950 Cerknica – Osebna izkaznica
Pred nami je slika mojega starega ata iz njegove osebne izkaznice, izdelane leta 1950. Na tej sliki je točno tak, kakršnega imam tudi sama v spominu. Včasih so bili ljudje zgarani in zato so prej ostareli in taki ostali kar dolga leta. Slikan je bil nekje pri svojih šestdesetih letih, umrl pa je star 78 let.
1967-1976 Lož – Godba pred Kovinoplastiko
Slika je nastala med leti 1967 in 1976, bolj natančno si res ne upam ugibati. Še ta okvir lahko utemeljim samo s tem, da je nova stavba Kovinoplastike s slike zaživela po letu 1967 in da je dirigent Lavrič vodil godbo do leta 1976…
Nova tovarniška hala, stare uniforme, stari dirigent, praznik, zastave … V ozadju levo vratarnica, v nadstropju računovodstvo, uprava in tehnologija. Poleg vratarnice in za kapami godbenikov spodaj prva tri okna pripadajo prostorom za prvo pomoč in varstvo pri delu – moja takratna služba, naslednja tri prostorom oddelka kontrole kvalitete izdelkov.
1936 Gorenje Otave – Gledališka skupina
Na fotografiji je gledališka skupina, ki je uprizorila igro “Goslarice naše ljube gospe”.
Ker so igralke v kostumih in zamaskirane, ne prepoznamo nobene osebe.
Sedeča na sredini je prepoznana le gospa Pavlina Mervič.
1961 Žilce, Rakek – Pionirska prometna milica
Ta fotografija iz zbirke slikarja Slavka Mikšeta je bila posneta pri Svetem Vidu leta 1961. Avtor fotografije še ni znan, je pa bila posneta ob priliki odkritja spomenika NOB.
Fotografija prikazuje mlade specialce slovenske milice.
1935 Rakek – Poroka
Gledamo poročno sliko enega od bratov Martina Puntarja. Eden njegovih bratov je živel v Ivanjem selu, drugi v Logatcu. Martin je imel gostilno »Pr’ mostu«. Bila sta sposobna in cenjena človeka, oba delovna. Martin je bil lastnik, gospodar pa je bila Ivana.
Begunje 1967/68 – 1. a razred
V šolskem letu 1967/68 so v osnovni šoli Begunje učenci začenjali svojo šolsko pot v dveh razredih. Danes predstavljamo 1.a razred s svojo razredničarko Rozko Škerlj. Slikanih je 21 učencev, od tega 10 deklic in 11 fantkov. Slikani na stopnišču pred vhodom v šolo ob znamenitih betonskih okraskih na vrhu stopnic.
Razred je imel dvojčka Švigelj. Slavko in Jože imata na sliki očala in znamenite naramnice – hozentregarje oziroma “šire” po domače. Kako so prisrčni. Stojijo strumno, da ne rečemo celo malo prestrašeno.
1965 Bezuljak – Šemalne
Na fotografiji je bezovsko pokopališče z ljudmi, ki gredo od maše. Po zakmašnih oblekah sodeč, je to slikano “o Vel’ki maši” – 15. avgusta, ko je praznik Marijinega vnebovzetja. Bezovska cerkev je posvečena Mariji Vnebovzeti in je ta dan v Bezuljaku žegnanje. Domačini in Bezovci od blizu in daleč radi pridemo na ta praznik k maši v rojstno vas.
Na sliki vidimo del cvingerja – pokopališkega zidu z železnimi vrati, ki varujejo pokojnike gotovo že več kot 100 let. Pred vhodom v cerkev vidimo ob zidu tri večje nagrobnike, ki so jih za svoje pokojnike dali zgraditi večji kmetje.
1910 Rakek – Železničarji in skladiščniki
Na fotografiji so železničarji in skladiščniki pred skladiščem na železniški postaji Rakek leta 1910.
Karel Rustja je fotografijo takole obrazložil: Nesporno je, da skladiščni delavec na desni strani drži ročni voziček (rudl) prilagojen za prevoz zabojev, škatel, vreč itd. Pred štirimi železničarji v sredini je večji ročni voziček za prevoz težkih tovorov. Predzadnji železničar v prvi vrsti ima v naročju posodo, verjetno z lepilom za lepljenje listkov na vagone.
Že leta 1858 je šlo preko železniške postaje Rakek 7.632 potnikov (povprečno 21 na dan), leta 1929 pa kar 68.816 (povprečno 189 na dan). Leta 1858 je bilo oddano z Rakeka 213.767 centov blaga (10.690 ton; ali 29 ton na dan). Tovor je skokovito naraščal, leta 1929 so oddali 65.923 ton različnega blaga, prevladoval pa je seveda les (181 ton na dan). Na železniško postajo Rakek pa je prišlo z vlaki 15.922 ton različnega tovora (43 ton na dan).
Danes pa je na samevajočo železniško postaja Rakek, kot še številne druge po državi, kaj žalosten pogled. Na drugi strani pa po Evropi in svetu pa tirih drvijo hitri vlaki.
1965 Lož – Prva številka Glasila Kovinoplastike Lož
Kot hrček sem zmeraj spravljala vse, kar se mi je zdelo kolikor toliko vredno ali zanimivo. Nedavno sem spoznala, da me bodo ti zakladi zadušili, zato jih zdaj že nekaj časa sistematično odmetavam.
Ampak prva številka Glasila Kovinoplastike pač ne more kar tako v smeti, saj je velik del moje družine tako rekoč poročen s to tovarno, z menoj vred. Ko je izšla ta ciklostirana številka tovarniškega časopisa, ki so bili tedaj še redki, sem bila dijakinja, štipendistka prav te Kovinoplastike, moja mama, ki je časopisek prinesla domov, pa delavka v montaži. Najprej ga je shranila ona, za njo jaz – vse do zdaj.
Kovinoplastika Lož letos slavi 65-letnico obstoja. Tale naslovnica pripada prvi številki Glasila Kovinoplastike, ki je začelo izhajati ob 10-letnici ustanovitve Kovinoplastike. Ta je od leta 1954 delovala pod imenom Kovinsko obrtno podjetje Lož in se okoli leta 1961 preimenovala v Kovinoplastiko, domačini pa je ves čas imenujemo kar Kovinska.
več..
1930 Rakek – Pralni prašek
Pa kaj še. Ta vrečka iz blaga je pri hiši že od kar pomnim. Mama jo je imela za fižol, ker je blago gosto tkano, šivi pa so dvojni. Ga ni molja, ki bi se prebil, če ni bil že prej v fižolu. V osemdesetih letih so v vrečkah iz blaga prodajali praške znamke Ava, Faks helizim in še enega, katerega vrečka je bila potiskana z zelenimi jabolki in prav tako je dišal prašek, imena se pa ne spominjam. Tudi v tistih smo hranili fižol. Mišljene pa so bile za kuhinjske krpe in nekaj jih je res še vedno pri hiši.
Stare slike 