1959 Begunje – V Kulturni dom
Slika učencev je nastala v Begunjah, novembra 1959. Učenci višjih razredov spremljajo prvošolčke na slovesnost sprejema v pionirsko organizacijo.
1936 Rakek – Carinarnica
Rakek, Glavni kolodvor. Poleg je stavba nekdanjega sodišča, skrajno desno pa prostori skladišča nekdanjega Trgovskega podjetja Škocjan. Po večletnih naporih kolektiva, v sodelovanju s Skupščino občine Cerknica, je podjetju leta 1967 uspelo zgraditi centralno skladišče in prostore za upravo podjetja na Rakeku (kasneje trgovina Tuš) z nadgraditvijo prostorov na sliki. Iz tega sklepam, da je slika nastala po tem letu. Tekst se pa definitivno nanaša na letnico v naslovu in na hišo med železniško postajo in prostori trgovskega podjetja. Tam je bila nekdaj carinarnica.
Rakek 1978/79 – 7. a razred
Rodil se je v Ljubljani leta 1915. Končal je ljubljansko učiteljišče. Zaradi svoje svobodomiselnosti dve leti in pol ni dobil službe. Vojno je dočakal v Kamniku. Povezal se je z OF in po nalogu pesnika Karla Destovnika – Kajuha v okviru ljubljanskih fotoateljejev organiziral petnajst sodelavcev, ki so skrivaj izdelovali kopije fotografij, ki so jih prinašali razvijat okupatorji. Dobil je službo pri fotografu Šmucu. Torej legalno in ilegalno delo hkrati. Vse pomembne stvari so delali v dvojnikih. Slikovno gradivo je nato Kajuh posredoval naprej. Na ta način se je ohranilo 14.000 fotografij okupatorjevih zločinov. Prav tako so že leta 1941 preslikali vse mogoče fašistične legitimacije in jih posredovali sinu Otona Zupančiča Marku Zupančiču.
1955 Jejpca – Poladinov ata Pr’ škuolǝ
Tukaj je Anton Martinčič, Poladinov ata kmalu po vojni, sredi petdesetih let mogoče, in to Pr’ škuolǝ, blizu Podcerkve, kot se je ohranilo v spominu potomcev … Prišel je zaradi polhov, kajti tukaj je teren kot nalašč zanje in predani polharji, kot je on, od nekdaj vedo zanj. Slika ni najboljša, tako da ne moremo razločno videti, kaj ata počne, ampak drža je že taka, kot da bi sede na kamnu ali štoru napenjal škrinco – in res, vnuk se spomni pripovedi, da je napenjal lisico, past stopalko. Avtor slike ni znan.
1921 Logatec – Italijani odhajajo
Seznam, prva stran.
Logatec, 26. februar 1921 – Ob odhodu so Italijani opustošili prostore Okrajnega glavarstva v Logatcu
Italijani so zasedali naše območje od 13. novembra 1918 do 26. februarja 1921, to je 2 leti, 3 mesece in 13 dni. Ta kulturni narod z več tisočletno tradicijo pa se ni na okupiranem ozemlju obnašal nič kaj kulturno. Poglejmo si zapis iz kronike Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Rakek:
Leto 1919: V začetku italijanske okupacije so se člani zbirali po hišah. Nihče ni več mislil na društvo, pač pa samo na to, kdaj bodo Italijani odšli. Okupatorji so strogo postopali z ljudmi, zlasti z mladino. Ko so se člani otresli prvega strahu, so se spomnili, da italijansko vojaštvo pravzaprav gostuje v njihovem društvenem domu. Ko so šli pogledat, kakšno je stanje, so ugotovili, da vse skupaj zgleda kot razbojniška jama. Dali so oceniti škodo, ki pa je seveda nikoli niso dobili. Vojaki so se v domu menjavali vse do julija. Tedaj pa so morali pod pritiskom vojaškega poveljstva odstopiti društvene prostore civilnemu podjetniku kinematografa. Tudi ta je ob odhodu pustil vse razkopano in vse pritožbe s strani društva niso nič pomagale. Ko je bil končno dom izpraznjen, so ga za silo popravili in se začeli pripravljati na novo igro.
1974 Rakek – KTL TOZD Kartonaža 3.
Delavke pri čiščenju zidne opeke.
Delavke s kladivi čistijo opeko, oblečene bolj zimsko kot ne. V ozadju napeta ponjava bi bolj služila dežju kot pa senci. Levo stoji viličar, ki je verjetno odvažal očiščeno opeko.
1962 Sežana – Železniška postaja
Železniška postaja Sežana je po številu in dolžini tirov največja postaja med Ljubljano, Sežano in državno mejo z Italijo. Velika postaja je z razlogom, saj je hkrati mejna postaja z Italijo. Primat mejne postaje je nekaj let po koncu 2. svetovne vojne prevzela Rakeku, ki je bil v Kraljevini Jugoslaviji in obdobju med obema svetovnima vojnama mejna postaja, tako kot na drugi strani Postojna, ki je po Rapalski pogodbi pripadla Italiji.
1923 Sv. Trojica – Razglednica
Vas Sv. Trojica na Blokah je v davnih časih spadala pod Nadliško graščino. Iz tega kraja naj bi izhajal Martin Krpan. O kraju samem in cerkvi je že veliko napisal Alojz Mazij. Tu se je rodil tudi duhovnik Franc Hiti.
Rakek 1980/81 – 6. razred
Učenci 6. razreda v šolskem letu 1980/81 na Rakeku, slikani z razredničarko in učiteljem angleščine.
Stare slike 