Tine Bombač, ki mi je dal tole fotografijo, je dejal, da so na sliki udeleženci oficirske šole 7. lovskega bataljona 3. kompanije, slikani v Tolminu 19. sušca 1910. Napis ŽIVELA POLOVICA pomeni, da so vojaki, udeleženci oficirske šole opravili polovico roka, tu verjetno polovico usposabljanja v oficirski šoli.
7. lovski bataljon se sestavljali večinoma Slovenci, nastanjen pa je bil v Kanalu ob Soči. Janez Švanjcer iz Vojnega muzeja Logatec ugotavlja, da so vsi ti šli na bojišča prve svetovne vojne in da je ostalo le malo živih.
1928 Praga – Pivnica
Po ogledu praških znamenitosti so rakovški sokoli obiskali še eno od pivnic. Bohvar it v Prago pa ne poskusiti piva. Sem jih slišala, da kaj sem se zdaj na te sokole spravila, da jih je že malo preveč. Ja, lej, drugo ni.
1912 Sveti Vid – Rojstni in krstni list
Rojstni in krstni list skupaj. Zakaj bi imeli dva dokumenta, če je lahko vse na enem. Pa naj še kdo reče, da včasih niso pametno razmišljali. In ta listina je danes stara že 107 let.
1963 Skopje – Na gradbiščih po potresu
Svojo pripoved nadaljujem v Makedoniji.
Viktor Žnidaršič sedi na kamnitem zidu na bregu Vardarja. Za njim je Kameni most čez reko, ki je tu ni dosti videti. V ozadju je v potresu porušen Dom JNA.
Leta 1961 je Beograjsko podjetje »RAD« izvajalo pripravljalna dela za veliko železarno nekaj kilometrov pred Skopjem. Takrat so pripeljali naše stroje, ki so bili primerni za zemeljska dela, izkopi – nasipi in podobno. Na tem gradbišču je začel delati tudi Ivan Uršič, ki je s seboj pripeljal tudi šotor. Imel je majhen avto »topolino«. V avto je naložil šotor, ženo in 4- letno hčerko. V bližini tega šotora je imel barako tudi Džuro, ki je imel vedno s sabo tudi ženo, hčerko in taščo. Vsak se je znašel, kot je vedel in znal. Sicer so delavci večinoma spali v barakah na gradbiščih.
1935 Rakek – Sokolski nastop
Metod Arko na svojem prvem telovadnem nastopu pred Sokolskim domom na Rakeku. Kot je sam zapisal je bilo to 14. julija 1935. Zna biti, da so praznovali 30-letnico postavitve Sokolskega doma.
Cerknica 1972/73 – 6. c razred
V šolskem letu 1972/73 je 6.c razred vodila razredničarka Milena Kvaternik. Razred je štel 33 učencev. Slikanih je 17 deklet in 16 fantov.
1948 Babno Polje – Birma Minke in Ivana
Pri birmi na Babnem Polju 1948. leta sta bila Minka Mulh in Ivan Klepac. V beli svečani oblekci in z venčkom na glavi je tudi Malka Klepac – Ivanova sestrica, čeprav je ta zakrament prejela že prej istega leta v Čabru. Istočasno z njo sta bila pri birmi tudi njena bratranca Roman in Zdravko Klepac. Malkina botrca je bila Starcava Terezika, Romanov in Zdravkov pa njun stric Franc Poje. K birmi so šli v Čabar. Tja jih je peljal Tesive stric Tone z vozom, ki so ga vlekli voli. Z njimi so se peljali še drugi birmanci iz Prezida. Slika pred nami pa je nastala po končanem obredu na Babnem Polju na Grabnarjevem vrtu pod veliko jablano.
1962 Rakek – Obutev
Glas Notranjske 1962, št. 1
1931 Cleveland – Sestrični iz Amerike
To sta hčeri Mramorjevega strica Janeza Mulca, Esther in Mildred, sestrični Frankieja in Alice Mullec, mojega očeta ter njegovih sester in bratov. Slika nosi datum 12. aprila 1931, nastala pa je v Clevelandu. Dekleti sta mladi in lepi, oblečeni praznično in po modi, v kostimih z enako jopico, v belih čeveljcih, s klobučkom, torbico in rokavičkami … Je bila Velika noč ali navadna nedelja? Sta namenjeni k maši ali sta se ravnokar vrnili?
Tudi njune sestrične na Gornjem Jezeru niso bile kar tako, ampak Amerika je pa le Amerika – v tistem času se je je še držal sloves, da je tam vse mogoče, da je dovolj kruha, dela in blagostanja za vse, možnosti nešteto; vsaj od daleč se je zdelo tako. Njun oče je, podobno kot stric France imel nek lokal, zdi se mi da restavracijo, saj je tako poleg njegovega imena pisalo na rdeče-belem reklamnem pisalu, ki je priromalo na Gornje Jezero nekoč pred vojno.
Tako so se pred fotografa Vilka Filača postavili vsi učenci OŠ Babno Polje ob zaključku šolskega leta 1950/51. Vsi so se lepo oblekli za to priložnost. Deklice prav izstopajo, večinoma so v lahkih poletnih oblekcah iz cajha kakršne sem nosila tudi jaz. Tudi frizurce so odraz tistega časa (kitke, rolica na temenu ali pa počesani laski na stran z zapenčkom). Obute so v sandale ali pa lahne nizke čeveljce. Večina fantov je v belih srajcah s privihanimi ali s kratkimi rokavi. Nekaj manjših dečkov nosi hlače z naramnicami. Spredaj sedi njihov učitelj domačin Jakob Konc. Imeli so ga radi, učenke prvega razreda so se kar stisnile k njemu. Slikali so se na šolskem vrtu in v ozadju se lepo vidi Debeli hrib.
