1936 Rakek – Gostilna Fatur
Pri “Faturju” je bila gostilna že pred letom 1930 do leta 1968, kjer je bilo tudi balinišče. Od leta 1923 do 1939 je imel tudi trgovino z mešanim blagom. Leta 1944 sta imela v gostilni pouk dva razreda, ker so partizani šolo zažgali. Tu se je rodil Mele, ki je imel v Cerknici avtobuse.
V gostilni je bil biljard, so tudi kartali. V zadnjem delu pa je imel stanovanje Selim.
1933 Markovec – Pri Špetnaku
Na sliki je razglednica Markovca, konkretno žage in poslopij Franja Žagarja, po domače Špetnakova žaga iz okoli leta 1933. Na levi je žaga, poleg stavba s trgovino in prostorom za gostilno spodaj ter direktorjevim stanovanjem nad njo, više pa je še več stanovanj. Tam so stanovale družine delavcev – Hajcarjevi, Glavaševi, Rugljevi … Zadaj je kovačija, ki je tu ni videti, v manjši hiši nasproti pa urad, kjer je delal direktor Janko Lešnjak, z njim pa računovodja Rudolf Avsec iz Bajerja. Na drugi strani Obrha je bila “pisarnica”, manjše poslopje, kjer sta pri poslovanju z lesom delala uradnika Ivan Petrič, Malenski in Stanko Zigmund iz Žirovnice – skoraj pred njo je stal fotograf, ko je nastal ta posnetek.
Cerknica 1959/60 – Fantje 3. a razreda
Slika fantov 3. a je nastala istočasno kot slika iz prispevka Cerknica 1959/60 – 3.a razred. To drži stoprocentno, ker so fantje na tej sliki isti kot na sliki prej omenjenega prispevka in oblečeni v ista oblačila, pa ne eden, ampak več njih. Na obeh slikah je tudi ista učiteljica. Zakaj je bila šolska slika narejena v dveh tako različnih načinih, nismo ugotovili. Je pa dobrodošlo, ker lahko vidimo učilnico z obeh strani.
1968 Gorenje Otave – Kovačev Andrejc
Kovačev Andrejc (Andrej Meden) je bil kljub svoji zaostalosti v duševnem razvoju “poseben” vaščan. Med domačini je bil priljubljen, saj je bil vesele narave, vedno nasmejan in vsem ustrežljiv. Tak kot je na fotografiji, nasmejan, prisrčen, je bil večino dni svojega življenja in takega imamo mnogi še danes v spominu.
1952 Rakek – Predvojaška vzgoja
Predvojaške vzgoje so bili po drugi svetovni vojni deležni vsi fantje – vojaški obvezniki in so se je morali udeležiti, še preden so jih vpoklicali v JLA. Tale je potekala v sproščenem vzdušju. Fantje so dobre volje, oficirja prav tako, klepet je sproščen. Ljubko dekletce z rožicami je za popestritev.
Cerknica 1975/76 – 8. a razred
V petem razredu nas je bilo za štiri oddelke, v osmem razredu so nas združili in pomešali v tri oddelke, ker jih je veliko že v sedmem razredu zaključilo osnovnošolsko obveznost. Da smo bili velik razred, lahko kar preštejete. Na sliki nas je 32 (13 deklet in 19 fantov). Dveh fantov ni na sliki, verjetno sta tisti dan manjkala.
Pa ne mislite, da smo bili kakšni razgrajači. Nasprotno, bili smo zelo medsebojno povezani in veliko smo se naučili že med odmori, ko smo drug drugega spraševali, če nič drugega, smo dali prepisati domačo nalogo. Splačalo se je potruditi, saj smo osmi razred vsi uspešno zaključili.
1957 Cerknica – Pred Brestom
Brestov obrat v Cerknici, kjer so se pred objektiv neznanega fotografa postavile tri delavke, dve v hlačah, ena pa v krilu. Verjetno je bilo spomladi 1957, ko drevje še ni ozelenelo.
1984 Rakek – Na olimpiado
Miki Muster je od leta 1952 delal v uredništvu Slovenskega poročevalca kot novinar ilustrator. Kot priloga tega dnevnika je od leta 1953 izhajal tednik TT-Tedenska tribuna, v njem pa dogodivščine Trdonje, Zvitorepca in Lakotnika kot podlistek. Muster je delal za TT do leta 1973, nato pa je uspešno ustvarjal v Nemčiji.
V prvih nadaljevanjih stripa sta nastopala le lisjak in volk, želvak se jima je pridružil kasneje. Zgodb je bilo štirideset. Moj stric, ki je stripe oboževal, je podlistek izrezoval in ga zvezal v brošuro. Prebirala sem jo v nedogled. Pa tudi druge stripe, ki jih je imel polne omare: Davy Crocket, Alan Ford, Komandant Mark, Mirko i Slavko in še mnoge druge. Ker je strip tedaj veljal za šund, sem to brala na skrivaj, stric pa javno.
Kar nekaj let je minilo, kar sem pri prijateljici v Kranju odkrila star koledar Mohorjeve družbe. Ko sem ga malo prelistala, sem zasledila prispevek o slovenskih poslancih na Dunaju. Med njimi je tudi moj daljni sorodnik Jakob Hren.
Ko smo ravno pred volitvami v evropski parlament, bo morda zanimivo, kako so Slovenci v 19. stoletju izbirali poslance in volili v državni zbor Avstro-Ogrskega cesarstva, ki je bilo tedaj skoraj Evropa v malem.
Prispevek sem povzela po zapisu v Koledarju Družbe sv. Mohora za navadno leto 1890.
Cerknica 1959/60 – 3. a razred
Slika je nastala v stari šoli na Veliki gasi, oziroma današnji Partizanski cesti. Tu je danes glasbena šola. Fotograf, zagotovo je bil to Jože Žnidaršič – Bajček, je učence slikal v učilnici za likovni in tehnični pouk, ki se je nahajala v prvem nadstropju, točno nad vhodom šole. Takrat je pouk zaradi prostorske stiske potekal dopoldan in popoldan. Učenci s slike so popoldanci. Pa še podatek za malo mlajše bralce, v šolo se je v tistih časih hodilo tudi ob sobotah.
Stare slike 