1945 Cerknica – Portret mladega rojaka
Portret mladega Cerkničana je nastal poleti 1945. Resen fant, star kakšnih 14 let, je nekje na vasi naletel na slikarja, vojnega ujetnika Hansa, ki je v prvih povojnih mesecih posedal na zanimivih cerkniških punktih in risal požgano mesto.
Kako sta se dogovorila glede portretiranja, ne vemo. Mogoče je stik prva navezala njegova mama Tončka, ki je odlično govorila nemško in se je kdaj pa kdaj pogovarjala z ujetnikom.
Fant pa se nam zdi znan, kajne? Najbrž zato, ker je kakšnih petnajst let kasneje učil v osnovni šoli. Učitelj vedrega srca, vedno pripravljen na pogovor, priljubljen pri učencih: France Dolničar.
1986 Babno Polje – Otvoritev nove šole
Slika je bila objavljena v Glasilu Kovinoplastike, prikazuje pa otvoritev nove šole na Babnem Polju. To so bili časi samoprispevkov, ko je Babno Polje kakih deset let prej na veliko olajšanje vseh dobilo asfaltirano cesto, po kateri so se šolarji vozili v Stari trg; v internatu v nekdanji Švajgerjevi hiši pa že dolgo niso več bivali, vse od približno leta 1967 ne. Čisto nova šola stoji na istem mestu kot prejšnja, šolarjev je bilo tedaj na Babnem Polju za prve štiri razrede ravno prav, učiteljica je bila tam in vse drugo lepo pri roki. V novi šoli in že prej v stari je poučevala Irena Klepac, naslednica učiteljev Toneta Gasparija, Jakoba Konca, Groma, Vike Tornič, Sande Turšič in še koga. Ireno Klepac, ki je na Babnem Polju začela poučevati v šolskem leti 1968/69 in na njem ostala polnih 27 let, je med porodniškim dopustom nadomeščala njena svakinja Tilka Klepac.
Na levi strani se vidi kamniti bangar vhodnih vrat stare šole, ki so ga ohranili in je na njem vklesana letnica nastanka stare šole – samo kaj pomaga, ko je na fotografiji ni videti! Pa tudi tiste ne, ki obeležuje nastanek nove šole, ker je skrita pod nadstreškom ob vhodu. Kajne, da mi ni treba iti pogledat?
Begunje 1972/73 – 4. razred, popoldan
Popoldanski del četrtošolcev iz leta 1972/73 se je s svojo razredničarko Ludoviko Bavdek slikal na igrišču ob šoli v Begunjah. V skupini je bilo osemnajst učencev, devet fantov in devet deklet. Da se počasi bližajo počitnice, lahko ugotovimo po Janezovih kratkih hlačah in tudi Mirjam je že v dokolenkah.
Te počitnice bodo nekaj posebnega, bodo zadnje počitnice pred odhodom v cerkniško šolo. Le kaj bomo tam doživeli, nas bodo lepo sprejeli medse, bomo imeli težave …, kar nekaj neodgovorjenih vprašanj se nam poraja.
1952 Dobec – Spomin na žegnanje
Pred kratkim mi je prišla v roke fotografija, ki je po svoje prava redkost. Na hrbtni strani je namreč napisano, kdaj je nastala in kaj predstavlja. Zame je posebej zanimiva, ker me spominja na moja lepa otroška leta, prepoznam pa tudi vse osebe na sliki, razen ene, ki se je vidi tako malo, da jo je skoraj nemogoče prepoznati. Brešča Tončka pa je prepričana, da je to Gregorjeva Marinka.
1945 Strmol – Dal’ si zaspao, dečko?
1978 Lož – Tečaj prve pomoči v Kovinoplastiki
Nisem čisto prepričana v letnico nastanka tega prizora, lahko da je bilo kakšno leto prej ali pozneje, kot piše v naslovu, a na tem tečaju prve pomoči so nedvomno delavci Kovinoplastike, ki so bili razporejeni ali v Civilno zaščito ali pa so opravljali delo, pri katerem so morali poznati osnove prve pomoči. Takrat je bil predpis, da mora določen odstotek zaposlenih obvladati osnove prve pomoči, Zakoni o Civilni zaščiti pa so terjali za tako veliko delovno organizacijo, kot je bila KPL med drugim tudi sanitetno enoto, v kateri so bili tečajniki z 80-urnim tečajem PP. Predavatelj na tem tečaju je bil Milan Mele, ugledna vojaška oseba, in med tečajniki PP vseh stopenj zelo priljubljen. Usposabljal je tudi kandidate za šoferje in če se prav spomnim je bil tudi predsednik RK Cerknica – prosim za popravek, če sem v zmoti.
1968 Rakek – Pehar suhih hrušk
Knjižna zbirka Čebelica je začela izhajati leta 1953 pri Mladinski knjigi. Ime ji je izbrala Kristina Brenk, ki je bila tudi prva urednica. Ona in kasnejši urednik Niko Grafenauer sta o zbirki dejala:
»Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika s tiskano besedo, z domišljijsko močjo kratke zgodbe, pravljice, pripovedi, ljudske in umetne pesmi, poljudnoznanstvenih zapisov, prevodov iz svetovne književnosti …«





