Gorenje Otave 1960/61 – Učenci
Do leta 1963 so učenci iz okoliških vasi Gorenjih Otav, osnovno šolo obiskovali v Gorenjih Otavah. Na fotografiji so vsi učenci, razen dveh iz prvega razreda, ki sta manjkala.
Sredi, verjetno kakšnega nedeljskega ali prazničnega dne je neznani fotograf ujel trojico, ki se je odpravila na ples v Brestovo restavracijo.
V Brestovi restavraciji, zadaj desno na fotografiji, so bile kar pogosti plesi in veselice. Pred vhodom je že nekaj obiskovalcev. To je bil čas, ko so bili osebni avtomobili še zelo redki, na veselico, ples, v kino se je šlo peš, prehoditi par kilometrov sploh ni bil problem, ali kvečjemu s kolesom. Tako okolica rajanja na fotografiji ni natrpana z avtomobili, kot je to primer dandanes. Takih prireditev danes ni več, izjema so le v poznem poletju in na začetku jeseni gasilske veselice.
1978 Rakek – Obisk v Kartonaži
Cerknica 1971/72 – 3. a razred
Slika 3.a razreda je nastala v travi, na šolskem vrtu. Prav lepo jih je videti za spremembo slikane na ne prav običajnem mestu. Z njimi je njihova razredničarka Marija Kopitar. Na sliki pogrešamo lastnico slike. Odsotna iz pozabljenega razloga. Pa to sploh ni pomembno. Pomembna je pripadnost razredni skupnosti in pa to, da imaš v svoji zbirki tudi sliko, na kateri te sploh ni. Vredno vse pohvale.
1954 Planina – Dom onemoglih
Slika gradnje Doma onemoglih v Planini je iz let po drugi svetovni vojni, ko so dozidali stavbo, v kateri je bila italijanska kasarna in je pripadala karabinjerjem. Okrajni ljudski odbor, samo ne vem kateri, je 30. junija 1954 izdal odločbo o ustanovitvi Doma onemoglih v Planini, leta 1972 pa so mu nadeli bolj priljudno ime Dom počitka Planina pri Rakeku. Leta 1977 se je preimenoval v Dom upokojencev Postojna in se tudi »preselil«
v Postojno.
1945 Unec – Osnovne živilske nakaznice
Na sliki na vrhu je Osnovna živilska nakaznica II za samooskrbovalca z maščobami in mesom. Julij 1946. Izdala jo je Ljudska vlada Slovenije Ministrstvo za trgovino in preskrbo. Na nakaznici so zapisana naslednja navodila za uporabo:
“Brez žiga in brez vpisa podatkov neveljavna. Neprenosljiva! Za nakup živila velja samo pri izbranem stalnem dobavitelju v kraju stalnega bivališča potrošnika. Za prehrano v gostinskih obratih velja na področju cele Slovenije. Že odrezani odrezki so brez vsake vrednosti; na njih dobavitelj ne sme oddati živil. Kdor ima zalogo moke in zakuhe, ni upravičen do osnovne nakaznice “II”! Duplikatov ne izdajamo! Ponarejanje je kaznivo po zakonu!”
Na spodnjih slikah sta Osnovni živilski nakaznici za oktober in december 1945. Pa si še tu oglejmo navodila:
“Veljavna za prehrano v vseh gostinskih obratih v Sloveniji. Za nakup živil veljavna samo pri stalnem dobavitelju v kraju stalnega bivališča. Duplikatov ne izdajamo! Brez vpisa podatkov neveljavna! Že odrezani odrezki so neveljavni! Stalni dobavitelj naj takoj prežigosa odrezke!”
1905 Trst – Zapiski Andreja Trudna II.
Strani 128 in 134 iz zvezka Andreja Trudna, ki je tudi na strani 134 podpisan z umetelnim podpisom in pripisom “Zugsführer”.
Cerknica 1977/78 – 3. a razred na proslavi
V tretjem razredu smo nastopali na proslavi. Proslava je potekala v avli v prvem nadstropju Osnovne šole Cerknica (stari del). V tej avli je potekalo večinoma proslav, ki so potekale ob različnih praznikih rajnke Jugoslavije.
1975 Lipsenj – Pobiranje krompirja
V Lipsenju pobirajo krompir. Če so imeli srečo, je bila njiva zadružna, v nasprotnem primeru pa last enega podobnega zanesenjaka, kot je bila naša mama, ki je bila doma z grunta, na katerem so živeli oče, mati, štirinajst (ne, ni napaka) otrok, tri najedljive stare device in prasci, iz katerih klobase so šle za davke ali pa z očetom v zidanico, da so lažje pili. Zaradi vsega tega so sadili ogromno krompirja in mami je ta navada ostala še potem, ko smo bili pri hiši samo še ona, moj sin, jaz in maček, ki krompirja ni jedel – bi ga lahko, pa ni hotel. In smo sadili veliko krompirja, da bo še za teto Maro, ki je vedno pomagala in teto Micko, ki ni pomagala. Če je bila letina dobra, smo imeli krompir še v dnevni sobi spravljen in ga še zastonj ni nihče hotel. Če je bila letina slaba, smo ga imeli pa vseeno vsi dovolj. Ravno tako je bilo z njim dovolj problemov, preden je pristal v kleti. Kako je to zgledalo, si preberite spodaj.
1941 Planina – Podrti most
Slika mostu med Planino in Lazami, imenovanim tudi laški most, je nastala po drugi svetovni vojni ali kmalu po tem, ko so ga zrušili, to pa je bilo maja 1941.
Stare slike 